Na novinarski konferenci so poslanci predstavili sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je vlada sprejela na svoji zadnji redni seji. Poslanec SDS-a Marko Pogačnik je pojasnil, da so zdaj, ko je bil sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, ustvarjeni tudi pogoji za drugi zakonodajni sveženj za spodbujanje gospodarske rasti.

S 16 zakoni naj bi se vzpostavilo boljše poslovno okolje
Pogačnik je spomnil tudi, da so izhodišča za nove ukrepe za spodbujanje rasti padec konkurenčnosti in izvoza, eden najnižjih deležev tujih neposrednih investicij, nazadovanje deleža ljudi, ki se ukvarjajo s podjetništvom, kreditni krč in nelikvidnost.

Vlada je zato po njegovih besedah sprejela 16 zakonov, ki zajemajo 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Z njimi naj bi se vzpostavilo boljše poslovno okolje.

Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je ob tem izpostavil več predlaganih zakonov, med drugim zakon o gospodarskih družbah, ki odpravlja nekatere nejasnosti pri dajanju soglasij od nadzorni svetov. Po njegovih besedah so načrtovane tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, ki predvideva poenostavitev postopkov, zagotavljanje večjih možnosti prestrukturiranja in ohranjanje zdravih jeder podjetij.

Omenil je še zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki naj bi bankam omogočil večji obseg kreditiranja in posledično pripeljal do sprostitve kreditnega krča, na področju plačilne discipline pa uvedbo izvršnice, ki bo omogočila neposredno izterljivost dolga.

Država bo 148,5 milijona evrov namenila za subvencije
Po besedah Romana Žvegliča iz SLS-a bodo ukrepi vlade za spodbujanje gospodarske rasti težki 377,5 milijona evrov. Od tega bo država 148,5 milijona evrov namenila za subvencije, 50 milijonov evrov za garancije, 179 milijonov evrov pa za izvajanje javnih naložb.

Žveglič je pri tem spomnil na več ukrepov, namenjenih ustvarjanju boljših razmer za gospodarsko dejavnost iz prvega svežnja zakonodaje. Med njimi je naštel dvig prevzemnega praga v podjetjih za 33 odstotkov, postopno znižanje davčne stopnje pri dohodku pravnih oseb, povišanje olajšav za investiranje in spremembo dohodninske lestvice.

Bojan Starman iz Državljanske liste je dodal, da bodo spremembe potrebne tudi na trgu delovne sile, saj je ta po njegovem zdaj preveč rigiden. Slovenija potrebuje bolj fleksibilen trg, tako da bodo podjetja, ki bodo imela presežne delavce, te lahko odpustila brez dodatnih stroškov, je poudaril. Za te delavce bo treba tudi ustrezno poskrbeti, je dodal.

Tonin svari pred radikalnostjo opozicije
Poslanec NSi-ja Matej Tonin je posvaril pred radikalnostjo opozicije. Ob imenovanju novega predsednika SD-ja Igorja Lukšiča in njegovih besedah, da francoski predsednik Francois Hollande in ameriški predsednik Barack Obama predstavljata novo paradigmo, je poudaril, da Francija tudi pod novim voditeljem stavi na varčevanje.

Na vprašanje, kdaj je v Sloveniji mogoče pričakovati učinke novega svežnja zakonov za spodbujanje rasti, je Tonin odgovoril, da gre za dolgoročne učinke. "Boljša ko bo gospodarska in vsesplošna klima v državi, hitreje se bodo prijeli," je pojasnil in dodal, da za to ni čarobne palice. Prvi cilj je, da se z ukrepi obrne slaba gospodarska gibanja, je sklenil.

"Ukrepi so kozmetični popravki"
Na koalicijsko prestavitev ukrepov za spodbujanje gospodarstva so se že odzvali v SD-ju. Vodja poslanske skupščine Janko Veber je zapisal, da "koalicija prodaja lanski sneg po dražji ceni". Poudaril je sicer, da pozdravljajo cilj, ki naj bi ga zasledovali ukrepi koalicije, vendar pa je po njegovem pot do cilja ob predstavitvi teh ukrepov precej negotova.

Ob tem je med drugim navedel, da so ukrepi zgolj kozmetični popravki že obstoječe zakonodaje brez vidnejših učinkov in le skromen nabor, ki povečini temelji na odpravi administrativnih ovir.

Bratuškova: Koristni ukrepi, ki pa ne bodo spodbudili gospodarstva
Poslanka PS-ja Alenka Bratušek pa poudarja, da je vladni predlog svežnja zakonov za spodbujanje gospodarstva v resnici sveženj ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir. "Ne rečemo, da to ni potrebno in prav, vendar pa ne gre za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti," je poudarila. Prepričana je, da novela obrtnega zakona, ki odpravlja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, novela zakona o gospodarskih družbah, ki bo preprečevala ustanavljanje novih družb v primeru zlorab v prejšnjih družbah, in novela zakona o varstvu okolja, ki bo opredelila financiranje in odgovornost družb za ravnanje z odpadki, "nikakor ne bodo spodbudile gospodarske rasti".

"Novela zakona o graditvi objektov, umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in novela zakona o prostorskem načrtovanju pa predstavljajo zgolj poenostavitev postopkov in s tem odpravo administrativnih ovir," je dodala.

Hribar Milič: Če bomo samo varčevali, se nam ne piše dobro
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič kot pozitivno ocenjuje, da smo v Sloveniji le sprejeli razvojno paradigmo, da porabimo preveč. Vendar pa opozarja, da se nam, če bomo samo varčevali, ne piše dobro in zagotovo ne bomo prišli iz krize. Meni namreč, da bo Slovenija morala motivirati in stimulirati tako domače kot tuje vlagatelje, da bodo v Sloveniji bolj ambiciozni.

"Istočasno pa mislim, da bomo morali del naše srebrnine prodati zato, da bomo lahko sanirali finančno situacijo. Nekatera podjetja bomo enostavno morali prodati, kajti v bančnih bilancah so preveliko breme za tekoče poslovanje," pravi Hribar Milič in dodaja, da je inovativnost tisto, kar pripelje do konkurenčnosti, do dolgoročne socialne vzdržnosti in omogoča izhod iz zdajšnjih razmer.