Hrvati zahtevajo rešitev vsaj za varčevalce, katerih dolg se nanaša na neprenesene devizne vloge. Foto: RTV SLO
Hrvati zahtevajo rešitev vsaj za varčevalce, katerih dolg se nanaša na neprenesene devizne vloge. Foto: RTV SLO

Očitati državi, v kateri je 92 odstotkov bančnega sistema v tujem lastništvu, da onemogoča pretok prostega kapitala, je resnično absurdno.

HNB v odgovoru na teze

Vstop naj ne bi bil mogoč torej tudi za belgijski KBC. Hrvatje pravijo, da bo tako ostalo, dokler se ne reši vsaj tisti del dolga LB-ja hrvaškim varčevalcem, ki se nanaša na neprenesene devizne vloge.

HNB je odgovoril tudi na 10 slovenskih tez o reševanju te problematike. Med drugim zavrača tezo, da je Hrvaška onemogočila dogovor baselske banke, in tezo, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnih dogovorov oziroma nasledstvenega sporazuma iz leta 2001.

HNB pojasnjuje, da pogajanja v okviru Mednarodnega denarnega sklada niso bila predvidena, pod okriljem banke v Baslu pa so se začela, a končala brez dogovora, in sicer zaradi preveč nasprotujočih si interesov.

Kdo je čigav naslednik
Glede teze, da NLB ni naslednik LB-ja, so dejali, da je LB pod istim imenom posloval še nekaj let po razpadu jugoslovanske federacije. Nato pa se je preimenoval in ni šel v stečaj, kar bi omogočilo povračilo škode iz jamstva. NLB je prevzel tudi imetje in seveda tudi dolgove LB-ja v Sloveniji, so še zapisali.

Očitati državi, v kateri je 92 odstotkov bančnega sistema v tujem lastništvu, da onemogoča pretok prostega kapitala, je resnično absurdno.

HNB v odgovoru na teze