Cerar je v Piran prišel na sestanek s piranskim Petrom Bossmanom. Foto: Radio Koper/Nataša Ugrin Tomšič
Cerar je v Piran prišel na sestanek s piranskim Petrom Bossmanom. Foto: Radio Koper/Nataša Ugrin Tomšič

Slovenija z diplomatsko noto poziva Hrvaško k implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča o meji med državama. Slovenija je v diplomatski noti potrdila svojo zavezanost, da v skladu z mednarodnim pravom in arbitražnim sporazumom naredi vse potrebno za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Ob tem "v duhu dobrososedskih odnosov" pozivajo Hrvaško "k sodelovanju pri iskanju najboljšega načina za implementacijo razsodbe".

Napovedane pa so že protestne note zaradi sobotnega incidenta v piranskem zalivu. Tako je hrvaško zunanje ministrstvo napovedalo, da bo Sloveniji poslalo protestno noto, v kateri nameravajo Slovenijo pozvati, naj se vzdrži kršitev nedotakljivosti hrvaškega državnega območja na morju. Hrvaško zunanje ministrstvo poziva, da je treba na območju Piranskega zaliva in pred njim spoštovati "začasno sredinsko črto razmejitve med dvema državama, kot je to bilo v času nekdanje države". Zaradi sobotnega incidenta pa je protestno noto napovedal tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Erjavec je napovedal, da se bo odzval na hrvaško protestno noto, ki zahteva sredinsko razmejitev Piranskega zaliva. Pri tem se je zavzel tudi za izogibanje ribiškim incidentom in južne sosede zlasti spomnil na zgodovinska dejstva. "V nekdanji državi morje ni bilo razdeljeno med republikami. Imeli smo jugoslovansko teritorialno morje, ki je mejilo na italijansko teritorialno morje. Ta informacija mi je zelo nenavadna. Sredinske črte nikdar ni bilo, najmanj pa pred 25. junijem 1991," je povedal Erjavec.

Plenković: Želimo razvijati dobre odnose
Da je medsebojno pošiljanje protestnih not ob kršitvah v Piranskem zalivu postala tradicija že v preteklih letih, pa je na novinarsko vprašanje odgovoril hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal tudi, da si Hrvaška želi razvijati "dobre kakovostne in iskrene odnose s sosednjo in prijateljsko Slovenijo" v skladu s soglasno odločitvijo hrvaških poslancev iz poletja 2015". Plenković je ob tem ponovil, da je vprašanje meje s Slovenijo treba reševati z dvostranskimi dogovori.

Pogledi na sobotne incidente se razlikujejo tudi med hrvaškim notranjim ministrstvom in slovensko policijo. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da so slovenska policijska plovila preteklo soboto trikrat kršila sredinsko črto v Piranskem zalivu. Kot so dodali, so hrvaški policisti opozorili slovenske kolege, da so v hrvaških teritorialnih vodah, slovenski policisti pa so se nato vrnili v slovensko morje. Dva incidenta sto potrdili tudi pri slovenski policiji, kjer poudarjajo, da so hrvaški ribiči dvakrat zapluli v območje nadzora slovenske policije in ga tudi zapustili.

Cerar: Slovenska policija ni ravnala prekomerno
Predsednik vlade Miro Cerar je v povezavi s sobotnimi incidenti v Piranskem zalivu v izjavi poudaril, da slovenska policija ostaja na naši polovici zaliva, v dosedanjih okvirih, da ravna korektno in ni ukrepala prekomerno. Cerar je ob tem poudaril, da mora implementacija sporazuma potekati organizirano, o čemer se bosta s Plenkovićem pogovarjala na srečanju 12. junija. Policija do implementacije sporazuma nima novih navodil na območju Piranskega zaliva je ob tem dejal Cerar.

Ljudje ne smejo biti izgubljeni z zaselki
Sicer pa je Cerar ob obisku Pirana ponovno poudaril, da bo vlada pri implementaciji arbitraže upoštevala prebivalce, ki jih ta odločitev najbolj zadeva. Tako so danes v Piranu govorili sti o uveljavljanju pravic do šolanja, zdravstvenega varstva in prodaje izdelkov v Sloveniji. Cerar je poudaril, da bodo po razsodbi arbitražnega sodišča najprej gledali na človeške usode.

Trije zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, ki so ostali na hrvaški strani, so po njegovih besedah žal za Slovenijo izgubljeni, ljudje pa ne smejo biti. "Prva skrb vlade morajo biti ljudje, pri tem bom vztrajal," je poudaril in napovedal, da bodo storili vse za to, da jim pomagajo sorazmerno njihovim potrebam in v skladu s pristojnostmi.

Premier je še ponovil, da je arbitražna odločba pravno zavezujoča za obe strani in jo je treba izvršiti. "Ne predstavljam si, da bi dve članici lahko tako ignorirali odločbo, da je ne bi izvršili. To bi pomenilo konec vladavine prava, konec civiliziranega urejanja medsebojnih odnosov," je prepričan.

Cerar obljubil pomoč tudi v Brezovici
Premier je obiskal tudi Belo krajino, kjer so vaščani Drag z odločitvijo arbitražnega sodišča, ki je vas postavilo na slovensko stran meje, zadovoljni, vaščani Brezovice pri Metliki, ki jim življenje grenita vijugavi kataster in neživljenjska meja, pa razočarani.

Cerar je poudaril, da se bo država na vse mogoče načine trudila, da bo prizadetim zaradi meje pomagala, hkrati pa bo skušala skupaj s hrvaško stranjo najti rešitve, ki bi predvsem vaščanom Brezovice, za katere arbitražna sodba ne predvideva sprememb, olajšale življenje in uredile tamkajšnje težave, povezane z razdrobljenim katastrom. Ob tem je vaščane Drag in Brezovice pri Metliki pozval, naj s svojimi težavami in vprašanji seznanijo metliško upravo enoto, ki bo nato zbrane podatke posredovala pristojnim.

Šest mesecev za začetek postopkov, ne pa tudi za dokončanje
Slovenija in Hrvaška imata na voljo šest mesecev za uveljavitev arbitražnega sporazuma, ne pa tudi za končanje vseh potrebnih postopkov. Za postopke izvedbe razsodbe bo skrbela posebna koordinacijska skupina, ki jo bo vlada imenovala ta teden in ki je doslej že delovala, a neuradno. Znano je, da se bodo spreminjali zakon o občinah ter prostorska in upravna zakonodaja.

Prvi odziv Evropske komisije je pričakovati jutri, ko se bodo na kolegiju srečali komisarji. Neuradno je slišati, da bodo ugotavljali, kaj Evropska komisija sploh lahko stori, razen da se z arbitražno odločbo seznani ter Ljubljano in Zagreb pozove k razumu in dialogu.

Kateri bodo naslednji koraki po arbitraži?
Cerar obiskal Piran in Belo Krajino
Kateri bodo naslednji koraki po arbitraži?
Cerar obiskal Piran in Belo Krajino