Odprtje novega mostu so na hrvaškem ministrstvu prestavili. Foto: RTV SLO
Odprtje novega mostu so na hrvaškem ministrstvu prestavili. Foto: RTV SLO
Mejni prehod Hotiza
Sosednji državi se ne moreta sporazumeti, na katerem ozemlju stoji novozgrajeni most čez Muro. Foto: RTV SLO

Hrvaški prometni minister Božidar Kalmeta bi moral danes odpreti novi most, a je bil dogodek zaradi nepridobljenega uporabnega dovoljenja, ker še niso bile opravljene vse meritve, do preklica odložen. Predvidoma bo most odprt v 10 dneh, preložitev pa naj ne bi bila povezana s slovenskimi protesti.

Izid izmenjave not?
Slovenija je v ponedeljek hrvaškemu veleposlaniku v Ljubljani izročila protestno pismo zaradi enostranskih posegov Zagreba. V njem so na zunanjem ministrstvu zapisali, da je Hrvaška zgradila most čez reko Muro in povezovalno cesto do maloobmejnega prehoda, ki bo povečala poplavno ogroženost naselij ob Muri, zato bodo posledice škodljive za slovensko državno območje.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je v ponedeljek v Odmevih na TV Slovenija povedal, da je bil most na Muri zgrajen brez soglasja Slovenije, saj so se s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem dogovorili, da bosta državi most gradili skupaj in mejni prehod postavili na začetek ali sredino mostu, kar pa se ni zgodilo in so ga Hrvatje začeli graditi sami.

Hrvaška je v odzivu na slovensko noto sporočila, da je most zgrajen na hrvaškem ozemlju in da so dela izvedli v skladu s predhodno doseženimi vsemi potrebnimi dogovori z urednimi slovenskimi organi. Minister Rupel pravi, da vprašanje ozemlja še vedno ostaja odprto vprašanje: "Naši strokovnjaki sicer priznavajo, da gre za katastrsko hrvaško ozemlje, vendar je tam Slovenija na dan 25. 6. 1991 uveljavljala suverenost. Gre za zapleteno vprašanje."

SLS vztraja pri resoluciji o meji
Slovenska ljudska stranka vztraja pri resolucijo o meji s Hrvaško. Zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec SLS-u očitata, da gre za del predvolilne kampanje, saj meja s Hrvaško ni predmet koalicijske pogodbe. Vendar v SLS-u vztrajajo, da njihova stališča o meji s Hrvaško v celoti izhajajo iz koalicijske pogodbe. Poudarjajo, da se je treba vprašati, ali niso druge stranke odstopile od dane zaveze.