Odsotnost stanovanjske politike je glavni razlog za pomanjkanje nepremičnin za najem. Foto: BoBo Foto:
Odsotnost stanovanjske politike je glavni razlog za pomanjkanje nepremičnin za najem. Foto: BoBo Foto:

Vlada napoveduje, da bo primanjkljaj stanovanj rešila tako, da bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj do konca mandata namenila 0,4 odstotka BDP-ja, kar je okoli 170 milijonov evrov letno oziroma še enkrat toliko kot do zdaj. Največ stanovanj sicer primanjkuje v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Kranju.

"Načrti so tukaj, gre za kratkoročne najeme, dolgoročne najeme, najeme z možnostjo poznejšega odkupa," nam je povedal Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki kot eno od rešitev omenja tudi stanovanjske zadruge. "En zelo zanimiv model je manjša stanovanjska soseska, ki se gradi na ljubljanskem Rudniku in je namenjena zadrugi mladih. Mesto je dalo zemljo, država je dala sredstva, ugodni krediti in tudi zdaj pomaga pri drugih komercialnih kreditih s strani bank," še pravi Prijon in dodaja, da gre za model, ki je pri nas novost, v razvitem svetu pa ga že poznajo in dobro funkcionira.

Neurejen stanovanjski sektor v interesu lastnikov
Da pri stanovanjskem zadružništvu ne gre za nobeno novost, pravi Tanja Šarec iz Društva najemnikov Slovenije. "Zadružništvo uspešno funkcionira 100 let v Švici, v nekdanji Jugoslaviji pa je tudi bilo zelo uspešno. Vendar morajo tudi mladi ljudje, ki prek zadružništva poskušajo dobiti stanovanje, za to imeti en začetni kapital." Pri mladih, ki so zaposleni prekarno, naj bi možnost poroštva za kredite za prvo reševanje stanovanjske problematike prevzela država. Stanovanjski sklad Republike Slovenije pa bo v naslednjih dveh letih v Ljubljani, Mariboru in Kranju zgradil dva tisoč novih stanovanj, predvsem za najem. Oddajali naj bi jih za tako imenovano stroškovno najemnino, ki bi bila za 30 odstotkov višja od neprofitne, ta se namreč ni spremenila že 15 let. Na ta način naj bi stanovanjski sklad dobil dovolj sredstev za nova vlaganja. "Tudi zdaj, pri pripravi nove zakonodaje, so sodelovali predvsem lastniki nepremičnin, nepremičninske agencije, nepremičninski zavodi. Kaj je njihov interes? Čim manj stanovanj, čim višje cene. Lastniki pač nimajo interesa, da bi imeli urejen stanovanjski sektor, bolj kot je neurejen, večji so dobički," meni Šarčeva.

V prestolnici največji manko stanovanj
V Ljubljani trenutno primanjkuje 4.200 stanovanj. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana jih je namreč v zadnjih desetih letih zgradil zgolj 1.500. Kot pravi Sašo Rink z ljubljanskega stanovanjskega sklada, v "naslednjem štiriletnem obdobju pričakujemo ob optimalnem izplenu gradnjo do 1.500 stanovanjskih enot, seveda skupaj z nakupom na trgu". V Mariboru je položaj trenutno še slabši: "V zadnjih 10 letih smo kupili 20 stanovanj, več pa smo jih prodali za delovanje sklada," nam je povedala Tanja Vindiš Furman z Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, a dodala, da so načrti velikopotezni: "V prihodnosti načrtujemo gradnjo na Korenčkovi ulici, kjer bi zgradili 65 stanovanj, seveda pa je vse odvisno od finančnega vložka, koliko bomo sploh zmogli, od posluha lokalne skupnosti za naše investicije." V Nemčiji, kjer več kot polovica ljudi živi v najemniških stanovanjih, so pred tremi leti sprejeli zakon, s katerim so zajezili zviševanje najemnin na trgu; te se v treh letih ne smejo zvišati za več kot 20 odstotkov. V Ljubljani so se za toliko ponekod zvišale samo letos.

Airbnb podražil najemnine
Fenomen, ki je najbolj drastično spremenil nepremičninski trg v Sloveniji v zadnjih letih, je zagotovo Airbnb. Število stanovanj, ki jih lastniki oddajajo prek te platforme, še vedno narašča. "Vpliv Airbnb-ja je odvisen od lokacije. Na regionalnih območjih, ki nujno potrebujejo gospodarsko rast, je Airbnb lahko rešitev, ki prinese turiste in z njimi denar ter zaposlitev. Tukaj je vredno spodbujati kratkoročno oddajanje hiš in stanovanj turistom," pravi predavateljica na univerzi v Queenslandu dr. Sara Dolničar, znanstvenica, ki od leta 2002 v Avstraliji raziskuje turizem. Popolnoma drugačen pa je položaj v mestih, ki so po eni strani turistično razvita, po drugi strani pa se že tako ali tako spopadajo s pomanjkanjem stanovanj. Tipičen primer je Ljubljana, pravi Zarja B. Mavec iz agencije Inalbea, kjer se ukvarjajo tudi s posredovanjem nepremičnin za kratkotrajni najem. "Predvsem za Ljubljano lahko govorim, da se domačini selijo iz središča, ker so cene stanovanj, ki so ostala in niso šla na Airbnb, zelo visoke. Pretirano visoke. Videla sem, da za dvosobno stanovanje ljudje zahtevajo že do 1000 evrov, kar je za nekega domačina absolutno preveč. Ta stanovanja so bila pred nekaj leti na voljo za 600 evrov," pravi Mavčeva. Podobne spremembe se dogajajo tudi v drugih turističnih mestih, v Barceloni so se najemnine po pojavu Airbnb-ja podražile za 33 odstotkov. "V takih mestih je treba po navadi dejavnosti Airbnbja regulirati. Seveda Ljubljana ni Barcelona, pa tudi Brisbane ni Barcelona. V Avstraliji Airbnb urejajo občine, zato so predpisi različni. V Južni Avstraliji sploh nimajo nobenih predpisov in je Airbnb povsem legalen. V Sydneyju pa je maksimalno število prenočitev na leto 180, stanovanjski bloki pa lahko preprečijo gostovanje v stavbi. Regulativna reakcija dežele mora biti odvisna od verjetnega učinka Airbnbja na lokacijo," pravi Sara Dolničar.

Težave Airbnb povzroča tudi na Obali
Na ljubljanskem zavodu za turizem priznavajo, da v poletnih mesecih in ob večjih kongresih brez zasebnih ponudnikov ne bi imeli dovolj postelj za vse obiskovalce, po drugi strani pa se strinjajo, da bi bilo treba področje bolje urediti. Ob tem pa poudarjajo, da Ljubljana ne more sama oblikovati ukrepov za regulacijo. Na Obali povpraševanje po nepremičninah povečujejo tako študenti kot turisti. Odstotek najemnih razmerij, krajši od pol leta, je tu največji. "Najemna razmerja se sklenejo – če se seveda sklenejo po uradni poti, kar je tudi redkost – od oktobra do junija, potem pa na neki način študente zamenjajo s turisti," pravi Kaja Cunk iz Kulturno izobraževalnega društva Pina, urednica publikacije Stanovanjska problematika mladih v obalnih občinah. "Problem postane posebej velik zlasti za tiste mlade, ki niso več študenti, pa bi se radi sem vrnili, si tukaj našli nepremičnino, pa mogoče od staršev nimajo ali pa se preprosto želijo osamosvojiti. Takrat, ko Obala ni neki prehod, ni študentski dom, ampak želi postati trajno prebivališče, postane to res težko," dodaja Cunkova. Dodatno je dostop do nepremičnin v zadnjem času otežil še Airbnb. "Hkrati to kaže, kako neki turistični najemniški posli prehitevajo socialno komponento države, kjer se je na mlade v tem smislu popolnoma pozabilo." Dvigovanje cen nepremičnin pa ima lahko po mnenju Kaje Cunk tudi negativne posledice na turizem sam, saj je domačinov v središčih mest vse manj, mesta pa so s tem vse manj živa.

Mladi: Smo nujno zlo
To so zgodbe ljudi, ki pripadajo generaciji, rojeni do leta 1985, pri kateri je kriza grobo zarezala v njihova 20. in 30. leta, v čas, ko naj bi zaživeli neodvisno življenje, ki pritiče odraslim. Maruša Goršak pravi, da najemnina predstavlja polovico njene plače, "pa bom po pravici povedala, da nimam najslabše plače v Sloveniji". Ko je v iskalnik nepremičnin za najem vpisala finančno mejo, čez katero ne more, je bilo zadetkov bore malo. "Hkrati pa je bil naval tak, da tudi ko sem klicala 15 minut ali pol ure po objavi, sem bila tretja, peta ali 20. v vrsti, in je bilo stanovanje oddano, še preden sem prišla do ogleda. " Šemso Hozić pri 30 letih še vedno živi kot študent. "Prisiljen sem v sobivanje z drugimi, v večini primerov v študentskih stanovanjih. In potem se moraš ti kot redno zaposlen ujeti z nekom, ki študira in žura in prihaja domov sredi noči, ampak to se pri določenih letih mora končati." Svojo zgodbo nam je povedala tudi Vanja Plut, ki dnevno spremlja ponudbo najemniških stanovanj. "Stanovanj enostavno ni. Če pa že so, zahtevajo nečloveške zneske, zahtevajo najemnino tudi za eno leto vnaprej, denar na roke, dostikrat oddajajo luknje, stanovanja niso prebeljena. Če vprašaš, a bi lahko prebelili, rečejo, ja, dovolim," v smehu pove Plutova. Včeraj je bilo na spletu mogoče najti nekaj več kot 300 stanovanj za najem v slovenski prestolnici. Izbira je skromna, cene visoke, za urejena stanovanja so cene postale večini nedosegljive. "Vmes je bilo dolgo obdobje, ko se ni kupovalo stanovanj kot investicijo za oddajo, drugi vidik je poplava nepremičnin za kratkoročno oddajanje, tako da iz teh razlogov je tudi ponudba okrnjena in zaradi okrnjene ponudbe smo prišli do tako visokih cen," pravi Alen Komić iz ABC nepremičnin. Za nameček so zahteve najemodajalcev, ki si zaradi pomanjkanja nepremičnin lahko privoščijo kar avdicije za izbiro najemnika, pogosto na meji absurda. "Idealni najemnik za povprečnega najemodajalca v Sloveniji je neka samska oseba ali par, ki je nekadilec, ki nima domače živali in ki nima otrok," še pravi Komić in dodaja, da je rešitev pospešena gradnja neprofitnih stanovanj, kar bi ustvarilo tudi pritisk in posledično znižalo tržne cene najemnin.

Kakšni so načrti države za rešitev stanovanjske problematike mladih? Je obljuba o 10 tisoč novih stanovanjih preveč smela? Koliko časa bo Airbnb še tako pomembno vplival na cene nepremičnin? To so nekatera vprašanja, na katera bodo odgovore iskali v oddaji Koda v torek, 20. novembra 2018, ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.

Koda
Koda