Na Krasu že nekaj let opozarjajo na razprodajo nepremičnin tujcem, v glavnem Italijanom v krajih ob meji z Italijo, ki so od Trsta oddaljeni le nekaj minut vožnje. Italijanski državljani, ki to ostajajo še naprej in od domačinov zahtevajo, da z njimi govorijo v italijanščini, naj bi največ nepremičnin pokupili v Divači in Lokvi, kjer se že pojavljajo napisi v italijanskem jeziku, je za Tednik poročala Alenka Bevčič.

Bodo Slovence pregnali s kraške zemlje?
Številni se bojijo, da bo Evropska unija z odprtim trgom nepremičnin dosegla to, kar je v preteklosti spodletelo – da bo Slovence počasi pregnala s kraške zemlje. "Nam gre predvsem za to, da bomo živeli tako, kot so živeli naši predniki, in da bodo naši otroci in vnuki živeli enako, kot smo živeli mi - vsaj kar se tiče kulture, jezika in vseh zadev, ki so pomembne za narodni obstoj," pravi Miha Pogačar iz Civilne iniciative za Primorsko.

Za italijanske državljane iz okolice Trsta je Kras idealni kraj za nakup nepremičnin. Na tej strani meje so cene namreč bistveno nižje, življenjski standard je primerno visok, do Trsta je manj kot pol ure vožnje z avtomobilom, velika večina domačinov pa govori italijansko. "Sem pridejo samo prespat," pojasnjuje Milan Vitez iz Civilne iniciative Kras. Dodaja, da se prav zato ti ljudje ne bodo hitro vključili v to avtohtono prebivalstvo.

Nekateri Italijani zahtevajo dvojezičnost območja
S tem pravzaprav ne bi bilo nič narobe, saj ni nikjer predpisano, da se morajo prišleki takoj začeti veselo družiti z domačini, če se ne bi takoj začele pojavljati zahteve po uvedbi italijanščine na območju, ki nikoli ni bilo dvojezično. "Dvojezične napise na stavbah, recimo v Lokvi na Krasu, sami kar samovoljno nabijejo na svojo hišo. To je nedopustno," je prepričana Barbara Jejčič iz Civilne iniciative Kras. Od tamkajšnjega poštarja naj bi celo zahtevali, da mora z njimi govoriti v italijanskem jeziku, prav tako od drugih domačinov, in številni jim pri tem tudi ustrežejo. "Enako se že tudi zahteva v uradih, na upravnih enotah in tako naprej," je dodala Jejčičeva.

Popolnih evidenc ni
"Pojavlja se tudi to, da niso niti davčni rezidenti pri nas, in mi smo ob velik del dohodka, ki bi nam pripadal od tega dohodka," pa opozarja župan občine Divača Drago Božac. Koliko tujih državljanov je že kupilo nepremičnine takoj za mejo z Italijo, sicer ne ve nihče, kajti enotnih evidenc ni, delne, ki pa ne vključujejo novogradenj in tistih, ki so jih prodala podjetja, torej nepremičninarji in gradbeniki, pa pravijo, da je na Primorskem po podatkih 31. decembra lanskega leta nepremičnine kupilo 1.250 tujih državljanov, od tega 802 italijanska državljana.

Omogočalo se je gradnjo prevelikih objektov
»Stanovanja, ki so na prodaj, veliko število jih je, so za domače kupce predraga, za zamejce pa so relativno poceni. In ugodna lega Divače narekuje to, da lahko Italijani kar naselijo naš kraj," razmišlja župan Božac. Izvirni greh so prenapihnjeni prostorski načrti še izpred skoraj treh desetletij, ki so omogočili predimenzionirane gradnje, s prihodom tujih državljanov pa so se v nebo dvignile tudi cene - s 15 na kar 120 ali celo več evrov za kvadratni meter zazidalnega zemljišča.

Iniciativa zahteva ukrepe države
Slovenija bi lahko v sedmih letih po vstopu v Evropsko unijo, torej do 1. maja letos, prav zaradi nenormalnega dviga cen, ki si jih domačini ne morejo več plačati, sprejela zaščitne ukrepe, kar civilna iniciativa od države tudi zahteva.

"Do 1. maja poslati diplomatsko noto na evropsko komisijo s strani MZZ-ja, kjer ministrstvo ugotavlja oz. bi moralo ugotoviti, da se je tukaj zgodila ena resna motnja na nepremičninskem trgu. S to diplomatsko noto pričakujemo, da si bo država kupila nekaj časa, se pravi šest mesecev, mogoče leto, v katerem bo predlagala Evropski komisiji serijo zaščitnih ukrepov," dodaja Rogič.

Ustanovili bi lahko krajinski park
Civilna iniciativa predlaga, da država ukrepa tudi tako, da ustanovi krajinski park, ki bi omejil stihijsko pozidavo in s tem priseljevanje. Že leta 2004, tik pred vstopom v Evropsko unijo, je pravosodno ministrstvo z dopisom opozarjalo okoljsko ministrstvo, da pričakujejo povečano povpraševanje tujcev po nepremičninah ob meji, a ukrepala ni še nobena vlada do zdaj.

"Organizirana in usmerjena kolonizacija je nesprejemljiva. Dali smo jo skozi v tem prostoru v času fašizma. Takrat je urad za bonifikacijo vzhodnih meja kraljevine Italije načrtno sesuval slovenske kmete in plenil zemljo ter jo 'šenkoval' italijanskim kolonom, vendar tista kolonizacija ni uspela in tudi tokrat ne bo," pa je odločen župan občine Komen Danijel Božič.