Kljub vlogi za ustavno presojo se izbrisani niso odločili vložiti tudi zahteve za zadržanje izvajanja zakona. To bi bilo namreč v nasprotju z interesi prizadetih, da čim prej dobijo vsaj tiste pravice, ki jim jih ta zakon vendarle priznava, menijo. Foto: BoBo
Kljub vlogi za ustavno presojo se izbrisani niso odločili vložiti tudi zahteve za zadržanje izvajanja zakona. To bi bilo namreč v nasprotju z interesi prizadetih, da čim prej dobijo vsaj tiste pravice, ki jim jih ta zakon vendarle priznava, menijo. Foto: BoBo
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v odzivu dejal, da pričakuje ugotovitev ustavnega sodišča, da zakon ni v neskladju z ustavo. Foto: BoBo

Izbrisani trdijo, da je zakon neskladen s slovensko ustavo in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru izbrisanih. Opozarjajo, da je ESČP v sodbi šestim izbrisanim za 20 let izbrisa priznal odškodnino za nematerialno škodo v znesku 20.000 evrov, medtem ko zakon o odškodninski shemi za isto obdobje priznava 9.600 evrov za nematerialno in materialno škodo skupaj.

Za društvo izbrisanih menijo, da bi bilo še v mejah dopustnega, če bi izbrisani dobili takšno odškodnino le za nematerialno škodo. "Naravnost škandalozno pa je, da je zakon ob tem preprosto ignoriral oceno in priznanje materialne škode," menijo. Merilo za njeno oceno je po njihovih navedbah 260 evrov na mesec socialne podpore za ljudi brez sredstev za življenje, kar bi pripadalo vsem nezaposlenim, če ne bi bili izbrisani. Na leto to znese približno 3.000 evrov, za 20 let pa 60.000 evrov. Torej je povzročena materialna škoda (povprečna, pavšalno določena) že samo na tej osnovi trikrat večja od do zdaj prisojene nematerialne, navajajo.

Izbrisani menijo, da zakon o odškodninski shemi ignorira 26. člen ustave, ki določa, da je država dolžna povrniti nezakonito povzročeno škodo, in 15. člen, po katerem lahko država ustavno pravico omeji samo sorazmerno z omejitvijo drugih pravic. Nasprotujejo temu, da bi odškodnine omejili samo na 5 ali 10 odstotkov njihove realne višine, zato da bi vse druge pravice lahko ostale neokrnjene.

Realno višino odškodnin je treba priznati v njihovi normalni, predkrizni višini, poudarjajo. Če kriza potem vse pravice zmanjšuje, naj jih zmanjšuje sorazmerno, vsaj približno sorazmerno, so zapisali.

Presoja da, zadržanje izvajanja ne
Zahteve za zadržanje izvajanja zakona sicer niso vložili, saj bi bilo to v nasprotju z interesi prizadetih, da čim prej dobijo vsaj tiste pravice, ki jim jih ta zakon vendarle priznava.

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je leta 2002 vložilo tudi pobudo zoper prvi zakon o izbrisanih in februarja lani še pobudo zoper julija 2010 dopolnjeni zakon. Prvi pobudi je ustavno sodišče v celoti ugodilo, druga še čaka na odločitev.

Kot so pojasnili, na sodiščih v Sloveniji poteka vrsta upravnih in sodnih postopkov za pridobitev statusa izbrisanega na podlagi dopolnjenega zakona o izbrisanih, ki pa so praktično nerešljivi, dokler ne bo ustavno sodišče razveljavilo nekaterih določb dopolnjenega zakona.

Odškodnine z junijem
Poslanci in poslanke so omenjeni zakon sprejeli novembra lani. Veljati je začel 18. decembra, izplačevanje odškodnin pa se bo lahko začelo junija.

Posameznemu izbrisanemu se bo po zakonu za vsak mesec izbrisa izplačala odškodnina v znesku 50 evrov, odškodnina po sodni poti pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka. Krog upravičencev bo po navedbah ministrstva obsegal okoli 12.000 od skupaj več kot 25.000 izbrisanih.

Slovenija sicer še vedno čaka na odločitev ESČP-ja v tožbi, s katero Mustafa Kurić in pet drugih pritožnikov od Slovenije zahtevajo odškodnino za materialno škodo. Odločitev v tej zadevi bi lahko pokazala, ali je Slovenija s sprejetjem omenjenega zakona zadovoljila sodišče. Kdaj bi to lahko odločilo o zadevi, še ni znano.