"Resnico bomo spoznali, če si bomo lahko pogledali v obraz ter se pogovorili in dogovorili o svoji preteklosti, da bi lahko z upanjem zrli v prihodnost in omogočili mladim, da živijo in preživijo," je še povedal profesor Janez Juhant, osrednji govornik na slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so jo organizatorji posvetili spominu na prisilno mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Teh je bilo v Sloveniji več kot 30.000, danes jih je živih še okoli 2.900, njihov status pa še vedno ni povsem urejen.

Povezovalec programa Tone Ftičar je poudaril, da je dogovor med dvema totalitarnima sistemoma, nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, 23. avgusta 1939 za seboj pustil krvavo sled. Ravno nacizem in komunizem v 20. stoletju sta bila namreč "odgovorna za milijone zaprtih, preganjanih in ubitih". Uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku kot lokacija za slovesnost ni izbran naključno, saj so njegovi zidovi "nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja 20. stoletja", še meni Ftičar.

Šarec: Država bo uspešna, ko se noben totalitarizem ne bo ponovil
Kamniški župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je malo držav na svetu, kjer se mora tako majhen narod skozi vsa stoletja "krepko boriti za svoj obstoj". Zadnje dejanje tega je bilo po njegovem mnenju leta 1991, "ko smo dosegli svojo državo, ki pa bo uspešna takrat, ko bomo dosegli, da se noben totalitarizem nikoli več ne bo ponovil", je še povedal.

Direktorica organizatorja proslave, Študijskega centra za narodno spravo, Andreja Valič Zver je poudarila, da je bistvo totalitarizma nespoštovanje človekovega dostojanstva. "Naj takšno spominjanje na temne plati naše zgodovine pripomore k dvigu kulture, strpnosti, sočutja in spoštovanja med ljudmi," je še dejala. Po mnenju predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika mora slovenska družba doseči soglasje, "kako zdraviti rane preteklosti, ki nas vedno znova bolijo" in tudi, kako presegati delitve, ki "nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost".

Na koncu še film o prisilnih mobilizirancih
Navzoči so si ob koncu lahko ogledali še krajši dokumentarni film o usodi prisilnih mobilizirancev z naslovom Vojakovo pismo, v videonagovoru pa sta prisotne pozdravila tudi evropski poslanec Tunne Kelam ter predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ter evropski poslanec in kandidat za predsednika države Milan Zver.