O tem, kako s sredstvi stiska vlada in kakšne načrte ima, da bi izdatke zmanjšala na minimum, je v medijih veliko govora, manj pa se poroča o varčevanju v parlamentu. In ker se na račun zapravljanja v hramu demokracije in dela poslancev vendarle pojavljajo očitki in zastavljajo nekatera vprašanja, je MMC preveril, koliko je v njih resnice oz. kako upravičeni so dvomi.

Lani za potovanja 327.000, letos 560.000 evrov?
Začeti velja z očitkom, da DZ premalo zateguje pas pri potovanjih poslancev v tujino. Časnik Dnevnik je namreč poročal, da pot poslance kljub napovedanemu varčevanju pri potovanjih v tujino vodi tudi v nekatere eksotične dežele. Trije poslanci (Jožef Jerovšek in Miro Petek iz SDS-a ter Matjaž Zanoškar iz DeSUS-a) tako letos v sklopu skupine prijateljstva odhajajo v Indijo, Anton Colarič (SD) pa na Kubo, kjer se bo v začetku novembra udeležil mednarodnega srečanja Pravno varstvo in otrokove pravice.

Ko smo v državnem zboru povprašali, ali se držijo varčevanja na tem področju, so nam odgovorili pritrdilno. Pri tem so navedli, da že od 16. februarja sledijo spremenjenemu in dopolnjenemu pravilniku o mednarodni dejavnosti, na podlagi katerega so racionalizirali in zmanjšali stroške službenih potovanj. Iz številk pa bi se vendarle dalo razbrati drugačno zgodbo. Po podatkih, ki nam jih je posredoval DZ, so namreč stroški potovanj poslancev in uslužbencev parlamenta za leto 2008 znašali 327.846,60 evra, za leto 2009 pa je za ta namen predvidenih 559.653 evrov. Na dan 2. oktober je bilo sicer porabljenih »le« 282.146 evrov.

DZ: Poslanci ne potujejo v »eksotične« kraje
Ko je beseda nanesla na Kubo in Indijo, so zanikali, da poslanci potujejo v »eksotične« kraje in pojasnili, »da se pri načrtovanju mednarodne dejavnosti DZ-ja upoštevata stopnja in pogostost sodelovanja s posamezno državo oziroma mednarodno organizacijo na ravni državnega zbora in na ravni drugih državnih organov skladno z zunanjepolitičnimi prioritetami RS«. Vsa potovanja sicer potrdi odbor DZ-ja za zunanjo politiko.

Čeprav je Dnevnik poročal o seznamu do konca novembra načrtovanih poslanskih poti v tujino, pa so v parlamentu za MMC zatrdili, da takšnega seznama nimajo. Prav tako nam niso odgovorili, katera daljša potovanja so bila letos že izpeljana. Ali navedbe omenjenega časnika, ki piše, da je do konca novembra predvidenih še okoli 20 potovanj, držijo, tako ni znano. Pri tem pa velja navesti, da se mnogim službenim potem stalne delegacije DZ-ja v različnih mednarodnih parlamentarnih telesih niti ne morejo izogniti. Med tistimi, ki med krizo niso nujna, pa Dnevnik poleg Indije in Kube, denimo, omenja obisk delegacije odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Cipru, ki je na sporedu prihodnji teden.

DZ: Poslanci niso upravičeni do nadur ali nočnih ur
Drugo vprašanje, ki se zastavlja med krizo in varčevanjem, je, ali to, da poslanci izredne seje začenjajo šele po 15. uri in nato poslanske klopi gulijo tudi dolgo v noč, pomeni plačane nadure. V DZ-ju so za našo spletno stran zatrdili, da poslanci niso upravičeni do izplačila nadur ali nočnih ur.

In zakaj se potem seje začenjajo tako pozno (tudi vsakokratna redna seja se začne v ponedeljek ob 14. uri)? »O vsakokratnem času začetka izredne seje se vodje poslanskih skupin dogovorijo na kolegiju predsednika DZ-ja. Ker so izredne seje sklicane v zelo kratkem roku, se pri času sklica seje upošteva tudi čas, ki ga poslanke in poslanci imajo rezerviranega za delo v svojih poslanskih pisarnah (ponedeljki) in v poslanskih skupinah (torek dopoldan) ter čas potreben za seje delovnih teles, ki morajo pripraviti gradivo za plenarno sejo,« pravijo v parlamentu.

Če poslanci neopravičeno manjkajo, so sankcionirani
Zadnja tema pa pravzaprav ni neposredno vezana na varčevanje poslancev, temveč na njihovo vestnost in na vprašanje, ali si zares zaslužijo svoje plače. Zgodi se namreč, da nekateri med njimi neopravičeno manjkajo na sejah DZ-ja ali delovnega telesa. A je ta, če je dokazana in če morebitni ugovori poslancev niso uspešni, sankcionirana, opozarjajo v hramu demokracije. Poslovnik DZ-ja in poseben pravilnik, ki ga je sprejela mandatno-volilna komisija, namreč predvidevata, da poslancu za dneve neopravičene odsotnosti s seje DZ-ja ali delovnega telesa ne pripadajo ne plača za tisti dan ne regres za prehrano med delom ne povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kdaj je odsotnost upravičena, si lahko preberete v okvirčku ob strani.

Neopravičeno odsotnost ugotavlja pristojna služba
In kdo sploh ugotavlja (ne)opravičeno odsotnost poslancev? »Pristojna služba DZ-ja,« pojasnjujejo v parlamentu in dodajajo, da ta ugotavlja le neopravičene odsotnosti, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. »To se odvija po Postopku za ugotavljanje odgovornosti poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje DZ-ja oziroma delovnega telesa.«

»Skupne udeležbe oz. neudeležbe posamezne poslanke in poslanca na sejah DZ-ja in sejah delovnih teles ne spremljamo. V dneh, ko poteka seja DZ-ja, predsedujoči na začetku seje sporoči, kdo od poslank in poslancev je tisti dan opravičeno odsoten. Ti podatki so objavljeni v magnetogramu vsake seje,« so za MMC tudi pojasnili v parlamentu. Vendarle pa so nam posredovali podatek, da je bilo v mandatu 2004-2008 21 primerov, ko so bili poslanke in poslanci ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti neopravičeno odsotni: »Tem poslankam in poslancem je bila ustrezno znižana plača in drugi osebni prejemki.« V tem mandatu pa je za manjkajoči dan brez plače ostalo že 38 poslancev, poroča Večer, a jih je nekaj med njimi že napovedalo ugovor na takšno sankcijo.