Tega lahko, kot smo že poročali, predlagajo predsednik države, poslanska skupina ali deset poslancev; če se to ne bo zgodilo, pa nas čakajo predčasne volitve.

Če bi hoteli volitve izvesti 22. junija, bi morale biti razpisane 13. maja, torej čez dober teden. Kot pojasnjuje Igor Kaučič s Pravne fakultete, je to praktično nemogoče. Poslanci se morajo namreč predtem seznaniti z odstopom, mogoči predlagatelji morajo navesti, da mandatarja ne bodo iskali, državni zbor pa mora biti razpuščen. "Šele vsi ti trije pogoji bi po mojem mnenju omogočali, ne volitve 22. junija, ampak nekje v začetku julija," pravi Kaučič.

Rajko Pirnat s Pravne fakultete pa opozarja, da ustava predvideva tri kroge iskanja mandatarja, ki lahko vzamejo do 46 dni. Roke je sicer vsaj nekoliko mogoče skrajšati: "Tako po najkrajših postopkih, ko bi lahko bil verjetno v drugi polovici julija, najdaljši roki pa padejo nekje v konec avgusta ali takoj na začetek septembra." Predsednik Pahor se je predlaganju mandatarja že odrekel, a Pirnat meni: "Nemogoče je, da bi se predsednik republike kar odpovedal temu, da bi poskušal predlagati mandatarja. To je njegova ustavna naloga."

Kaučič pa opozarja, da se odstop premierke razlikuje od izglasovane nezaupnice, zato zavezujočih rokov za iskanje mandatarja ni. Sam predlaga, "da bi predsednik republike pozval oba akterja, torej poslance in poslanske skupine, da naj se v nekem razumnem roku, recimo v tednu dni, izrečejo, ali bodo predlagali predsednika vlade ali ne".

Volitve v času šolskih počitnic za ustavno sodišče po Kaučičevem mnenju ne bi smele biti sporne, če le ne bi v ta čas padel tudi večji del kampanje: "Ustavno sodišče je odločalo o razpisu referenduma, kjer je potreben kvorum, kjer je torej udeležba ustavna kategorija. V tem primeru ne gre za to."

Volitvam poleti se bo sicer težko izogniti, saj morajo biti te sklicane najpozneje 60 dni po razpustitvi parlamenta.

Erna Strniša, Radio Slovenija