Irglova je prepričana, da ne morejo kar tako spregledati jasno izražene volje ljudi. Foto: BoBo
Irglova je prepričana, da ne morejo kar tako spregledati jasno izražene volje ljudi. Foto: BoBo
SDS-u je uspelo zbrati več kot 40.000 potrebnih podpisov. Foto: BoBo

Že na referendumu leta 2011 se je 70,88 odstotka ljudi odločilo, da morajo arhivi ostati odprti, je uvodoma poudarila Irglova (SDS), sicer prvopodpisana pod zahtevo za razpis referenduma. Ob tem je izpostavila, da jim že dvakrat uspelo zbrati več kot 40.000 podpisov, in se hkrati vprašala, kako lahko v koaliciji pričakujejo, da bo SDS umaknil to jasno izraženo voljo ljudi. Prepričana je, da gre za prvovrstno manipulacijo.

Poudarila je tudi, da so se v SDS-u dolžni odzvati, ko menijo, da izvršilna veja oblasti ravna napačno, zlasti če gre za spoštovanje človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do védenja. Prav tako po njenem mnenju ne držijo navedbe koalicije, da referenduma v nobenem primeru ne more biti na dan evropskih volitev, torej 25 maja. Po zakonu je namreč to mogoče, a je drugo vprašanje, ali se bodo poslanci koalicije odločili za takšno možnost.

Namerno zavlačevanje
Irglova je prav tako ponovila prepričanje, da gre za "načrtno zavlačevanje, ki pa prav nikomur ne prinaša nič dobrega". Meni namreč, da koalicija potrebuje "še neki vmesni čas, da bodo lahko varno pospravili tiste dele arhiva, ki odstirajo vedenje o zločinski naravi komunističnega režima in katerega deli resnice so v zadnjem času tudi prihajali na plano".

Če bo referendum vendarle potekal na dan evropskih volitev, pa je prihranek zagotovljen, je spomnila poslanka SDS-a in poudarila, da se v največji opozicijski stranki strinjajo s tem, da se ta prihranek nameni Arhivu Republike Slovenije.

Odzvala se je tudi na navedbe, da naj bi referendum odpiral ideološke teme. Vprašanja zgodovinske resnice, spoštovanja človekovih pravic, nedotakljivosti človeškega življenja, pravice do vedenja in tudi človekovega dostojanstva "nikoli ne smejo in ne morejo biti politična oziroma ideološka vprašanja, še manj pa strankarska", je pojasnila. Dodala je, da gre za vprašanja, ki presegajo politična nasprotja in delitve, "so vsem nam skupna in nas tudi ločujejo od barbarstva".

Koalicija: Spolitiziran in nepotreben
Poslanci koalicije so danes na novinarski konferenci posvarili, da je morebitni referendum o arhivski noveli nepotreben in spolitiziran, ter pozvali SDS, naj umakne predvideno zahtevo za razpis referenduma.
Vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer je na novinarski konferenci dejal, da morebitni referendum zgolj deli narod na dva dela, s samo strokovnostjo pa nima popolnoma nobene povezave. Dodal je, da se k
oalicija zavezuje, da bo pozvala ministrstvo za kulturo, naj denar, ki bi bil namenjen za referendum, nameni republiškemu arhivu.

Že nekaj časa se omenja tudi možnost ustavne presoje referenduma. A po besedah Möderndorferja ta trenutek velja poziv SDS-u in je na tej točki treba počakati na njihov odziv. SDS bo podpise v DZ vložil najpozneje do srede. Nato bo predsednik DZ-ja Janko Veber ugotavljal, ali je referendumsko vprašanje ustrezno.
Če bo ugotovitev pozitivna in je podpisov dovolj, bo moral DZ v sedmih dneh razpisati referendum. A bo to, da se razpiše skupaj z evropskimi volitvami, moralo potrditi 66 odstotkov poslancev, kar pa je po besedah vodje poslancev PS-ja skoraj nemogoče.

Han: SDS pri tem osamljen
Po besedah vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana je arhivska novela talec političnih interesov SDS-a in je njen "predvolilni letak oziroma politični pamflet za evropske volitve, ki pa bo vreden 3,5 milijona evrov". Je pa zadovoljen, da je SDS v svojem "zavajanju, neresnicah in potvarjanju dejstev " osamljen tudi na desni sredini.

Vodja poslancev DL-ja Rihard Braniselj pa je poudaril, da sprejeta arhivska novela nakazuje bistvene premike v smeri večje preglednosti in odprtosti, a da je treba tudi spoštovati ustavno kategorijo referenduma in to, da je SDS-u očitno uspelo zbrati dovolj podpisov. Jim je pa, kot pravi, žal, da se bo na teh točkah znova "iritiralo ljudi", saj gre za ta hip nepotrebno tematiko v Sloveniji.

Tudi vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je dejal, da bi takšen referendum delil Slovence in povzročil nepotrebne stroške. Zato bodo po njegovih besedah naredili vse, da članstvo in simpatizerje DeSUS-a prepričajo, da ta zadeva v tem trenutku državi ne prinaša ničesar.