Mariborska kolesarska mreža pred kratkim vzpostavila 3D-karto, karto kritičnih kolesarskih točk v Mariboru, namenjen spremljanju najnevarnejših kolesarskih točk v kolesarski mreži. Na zemljevid, ki je namenjen tako kolesarjem kot pešcem, voznikom in preostalim udeležencem v prometu, lahko kritične točke vnašajo vsi registrirani uporabniki. Ali so točke še kritične, pa lahko preverjajo kar sami uporabniki, je za MMC pojasnil Josip Rotar iz MKM-ja.

Nevarni so prehodi, krožišča, mesta, kjer kolesarska steza poteka po cestišču
Podoben, a ne tako dovršen, zemljevid oblikujejo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži, kjer vsaka črna točka na zemljevidu pomeni en nevaren izsek za kolesarje. Tudi pri nastajanju ljubljanskega zemljevida lahko sodelujejo uporabniki, ki lokacije nevarnih odsekov sporočijo prek elektronske pošte, točke pa vnaša urejevalec spletne strani, je za MMC povedal Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže.

Rotar je opozoril, da so najbolj kritične točke ozka grla na prehodih za pešce, kjer prihaja do nenehnih konfliktnih situacij med pešci in kolesarji. Nevarna so tudi krožišča, saj lahko vozniki avtomobilov zlahka spregledajo kolesarje. V naseljih so po njegovem mnenju kritična mesta, kjer prihaja do pogostih prekoračitev dovoljenih hitrosti, zunaj naselij pa tam, kjer je potek kolesarske steze izveden na cestišču. Bertoncelj je v Ljubljani izpostavil Litijsko, Dolenjsko cesto in Kajuhovo ulico, pa tudi Industrijsko, Šmartinsko cesto proti Šentjakobu ter Dunajsko cesto proti Črnučam. Dodal je, da gre predvsem za neurejene ceste v predmestju.

Maribor in Ljubljana do kolesarjev neprijazni mesti
Sogovornika se strinjata, da največji slovenski mesti do kolesarjev nista prijazni. Maribor je kolesarjem prijazen le tam, kjer je vožnja z avtomobilom prepovedana, sicer pa je bolj prijazen avtomobilom, opozarja Rotar. Pri tem je izpostavil kolesarske steze na pločnikih, namesto da bi na cestah uredili režim souporabe avtomobilov in kolesarjev. Stojala za kolesa so pogosto odrinjena v osamljene in zanemarjene kote. Ljubljana nekako neprizadeto opazuje rast števila kolesarjev, a ne ve povsem dobro, kaj s tem početi, je dejal Bertoncelj. Pri tem priznava, da je v času vsesplošne gradnje in spreminjanja prometnih režimov v Ljubljani težko pričakovati kakšno hitro in trajnejšo izboljšavo. Rotar je ob tem še dodal, da je avtomobil za svojo okolico veliko nevarnejši od kolesa, kljub temu pa se večina ukrepov izvaja tako, da so kolesarji zaradi lastne varnosti umaknjeni s cest pred nevarnimi avtomobili.

Ob tem svetuje, da če želijo prebivalci Maribora kaj narediti za svoje zdravje in dobro počutje in okolje, se izogniti gneči in prihraniti denar, naj uporabijo kolo. Več kot bo kolesarjev, bolj bodo upoštevani, in več denarja bodo oblasti namenile ureditvi kolesarskega prometa: "eno kolo več - en avtomobil manj". Bertoncelj pa dodaja naj se ljudje čim več vozijo s kolesi, saj se tako povečuje tudi njihova varnost. Najnevarnejša so namreč tista mesta, kjer je delež kolesarskega prometa nizek, pod pet odstotkov.