"Jasno smo povedali, da nasprotujemo zniževanju nadomestila za čas brezposelnosti," je po končanih usklajevanjih povedal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Na pogajanjih so podali argumente, zakaj znižanju nasprotujejo, in predloge, kje bi lahko država - namesto pri brezposelnih - našla dodatna finančna sredstva, je pojasnil Zorko.

Nadomestilo za brezposelnost bi v skladu s predlogom zakona o interventnih ukrepih s 1. avgustom znižali za tri odstotke, znižanje pa bi veljalo tudi za brezposelne, ki bodo takrat že prejemali denarno nadomestilo. Nadomestilo sicer ne bi moglo biti nižje od zakonsko določenega najnižjega zneska, ki, razen pri izjemah, znaša 350 evrov.

V veljavo stopila začasna in občasna dela za upokojence
Socialni partnerji so se skušali uskladiti tudi glede prejemanja denarnega nadomestila v času javnih del in tudi o višini obdavčitve začasnih in občasnih del za upokojence.
Stroka je opozarjala, da ima ta institut glede na obveznosti, ki jih prinaša, in obstoječo davčno zakonodajo več napak, tako da ne bi koristil ne delodajalcem ne upokojencem. Ministrstvo zdaj namesto 25-odstotne obdavčitve predlaga 3-odstotno. A dokončne odločitve še vedno ni, saj predlogu nasprotujejo tako delodajalci kot sindikati.

Upokojenec je do zdaj lahko delo opravljal prek klasične podjemne pogodbe. Ta je že sama po sebi davčno izjemno neugodno urejena, pogodba o začasnem delu pa bi bila po prvotnem predlogu davčno še bolj obremenjena.
Kolikšna naj bo davčna obremenitev
Celotna obremenitev dohodka bi presegla celo nivo obdavčitve dela v delovnem razmerju. Vlada je zato namesto 25-odstotne obremenitve predlagala 3-odstotno. A s tem se ne strinjajo niti delodajalci niti sindikati. Bo pa upokojenec prek začasnih in občasnih del opravil le 60 ur na mesec, prenos ne bo dovoljen. Delal bo lahko pri več delodajalcih, a jih bo moral obveščati o skupnem številu ur. Najnižja urna postavka bo 4,20 evra, upokojenec pa bo lahko na ta način zaslužil največ 6.300 evrov na leto.

Čeprav so začasna in občasna dela v veljavo stopila že v ponedeljek, so se o višini obdavčitve v okviru delovne skupine socialni partnerji pogajali danes, vendar do kompromisa še niso prišli.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želijo predlagane zakonodajne spremembe uskladiti v največji možni meri, zato se bodo v četrtek pogajanja po seji vlade nadaljevala.

V kompromis verjamejo vsi
Konkretno so na delovni skupini obravnavali naslednji spremembi zakonske ureditve: zakon o interventnih ukrepih na področju trga in starševskega varstva ter novelo zakona o urejanju trga dela. Vse vpletene strani (vlada, sindikati in delodajalci) verjamejo, da jim bo uspelo priti do kompromisne rešitve, poroča STA.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je že v petek poudarila, da so drugačne rešitve mogoče, saj rebalans proračuna še ni sprejet. Opozorila pa je, da bi to vključevalo zgolj prerazporeditev denarja od nekje drugje, saj je količina denarja na razpolago omejena.

Brezposelne v javna dela
Ministrica je v ponedeljek dodatno pojasnila, da z interventnim zakonom med drugim želijo prejemnike denarnih nadomestil za brezposelnost prostovoljno vključiti v opravljanje javnih del. Kot je dejala, bi sicer s tem povečali obseg javnih del, a bi ti ljudje dobili več, kot zdaj dobivajo z denarnimi nadomestili.

Tako je po njenem mnenju z vidika delovnega in socialnega vključevanja dolgotrajno brezposelnih oseb ukrep boljši. Tudi sama verjame, da bodo danes rešitve v obeh predlogih zakonov lahko uskladili s socialnimi partnerji. Kakšne bodo rešitve, bo znano po sestankih, sicer pa bo rebalans proračuna pristojni odbor DZ-ja preučeval v četrtek, še poroča STA.
Kaj prinašajo dela za upokojence?
Pogodbo o začasnem oz. občasnem delu je mogoče skleniti le s polno upokojeno osebo, vsebovati pa mora več podatkov, med njimi o pogodbenih strankah, vsebini dela, ki se bo opravljalo, obdobju opravljanja dela, predvidenem številu ur, datumu sklenitve, urni postavki in predvidenem skupnem znesku dohodka.

Upokojenec bo lahko prek instituta začasnih in občasnih del opravil le 60 ur na mesec, prenos v naslednji mesec pa ne bo dovoljen. Delal bo lahko pri več delodajalcih hkrati, a jih bo moral obveščati o skupnem številu ur.

Najnižja urna postavka je postavljena pri 4,20 evra, upokojenec pa bo lahko na ta način zaslužil največ 6.300 evrov na leto.

Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu bodo veljale tudi za delodajalce in bodo odvisne od števila delavcev, ki jih zaposlujejo. Pri delodajalcu brez zaposlenih bo denimo v koledarskem mesecu dovoljeno opraviti 60 ur začasnega dela, pri delodajalcu z vključno deset zaposlenimi 100 ur, pri tistem z več kot 100 zaposlenimi pa 1.050 ur.