Kopač Mrakovo jutri čaka predstavitev nadalnjih ukrepov Evropski komisiji. Foto: BoBo
Kopač Mrakovo jutri čaka predstavitev nadalnjih ukrepov Evropski komisiji. Foto: BoBo

Ključna težava Slovenije je bančni sistem, ne reforme s področja našega ministrstva, je poudarila ministrica za delo Kopač Mrakova. "Socialna politika kot taka je odvisna od stanja gospodarstva v državi, tako da prej bomo rešili probleme v bančnem sektorju, lažje bo tudi na področju socialne politike," je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po srečanju z Andorjem.

V odgovoru na vprašanje, ali bi bilo lažje, če bi Slovenija zaprosila za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, je poudarila, da se s komisarjem o tem nista pogovarjala in da se sama ne želi spuščati v ugibanja.
Z Rehnovimi ljudmi o reformah
Govorila pa sta o strukturnih reformah, ki jih mora izvesti Slovenija, a podrobneje se bodo o minimalni plači in drugih konkretnih vidikih reform pogovarjali v torek v Ljubljani na sestanku s predstavniki komisije, ki prihajajo z oddelka komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna.

Na vprašanje, kakšna so sporočila komisije glede minimalne plače v Sloveniji, je ministrica odgovorila, da se oba s komisarjem za zaposlovanje in socialne zadeve zavedata pomena minimalne plače. "Problem konkurenčnosti Slovenije vsekakor ni problem višine minimalne plače, ampak so problemi drugje," je izpostavila.
A kljub podobnim stališčem Kopač Mrakove in Andorja naj bi EU kot težavo videl dejstvo, da se v Sloveniji minimalna plača vsako leto uskladi z inflacijo, po drugi strani pa povprečna plača pada, tako da predstavlja minimalna plača vedno večji del znotraj povprečne plače.

Ministrica naj bi sicer v torek na sestanku izpostavila, da stroškovni vidik dela ni ključna težava konkurenčnosti, temveč bolj vprašanje cene energentov in trošarine, da je neto minimalna plača nižja od praga revščine, ki je izračunan pri 606 evrih, ter da je posebnost slovenske minimalne plače tudi to, da vključuje dodatke za izmensko in nočno delo ter uspešnost.
Učinki reforme šele v obrisih
V povezavi z učinki reforme na trgu dela, ki po mnenju komisije še niso povsem jasni, je ministrica povedala, da te pozorno spremljajo in da lahko reče, da so nekateri že vidni, na primer, da se povečuje delež zaposlenih za nedoločen čas.

Glede študentskega dela pa bodo predstavnikom komisije pojasnili, da bodo v prihodnjih dneh predstavljena izhodišča reforme študentskega dela, ki bo "vsekakor sredi naslednjega leta tudi sprejeta", je še pojasnila.