"Gotovo so v celotnem procesu lahko edini zadovoljni, ker si v soju žarometov dvigujejo ceno, zagovorniki obtoženih," meni Korenova. Foto: Ksenija Koren

Tukaj je treba začeti razmišljati kot davkoplačevalec in se zavedati, da ves cirkus plačamo iz svojih žepov, ob tem pa nam niso pokazali še ničesar, s čimer bi bili zadovoljni ali pomirjeni, da živimo v pravni državi, ki funkcionira.

Ksenija Koren
Ali Žerdin
Ali Žerdin meni, da sodna dvorana ne sme postati arena spektakla. Foto: BoBo

Trditev, da tožilstvo nima dovolj denarja za prevod dokumentacije, je neprimerna.

Ali Žerdin
Afera Patria od prejšnjega ponedeljka naprej dobiva sodni epilog. Foto: MMC RTV SLO

Danes se nadaljuje sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu v zadevi Patria.

Po dveh obravnavah tožilstvo še zmeraj ni prebralo obtožnega predloga. Namesto tega smo bili priča celi vrsti proceduralnih zapletov - začelo se je s premajhno sodno dvorano in izgovori tožilstva, da nima denarja za prevode dokaznega gradiva, nadaljevalo pa s prepovedjo vnosa tehničnih pripomočkov v sodno dvorano zaradi novinarskega poročanja "v živo" s kraja dogodka, zaradi česar je brez svojega iPada ostal tudi predsednik SDS-a Janez Janša.

Za komentar dozdajšnjega poteka sojenja smo zato na MMC-ju prosili politična komentatorja in novinarja Ksenijo Koren in Alija Žerdina.

Korenova: Ves cirkus plačamo iz svojih žepov
"Afera Patria doživlja s selitvijo na sodišče že svoje tretje življenje. Najprej je bila vrhunska novinarska zgodba, nato je postala orožje v predvolilni kampanji, zdaj pa razgalja bedo slovenskega pravosodnega sistema," je uvodoma pojasnila Korenova.

Sojenje po njenih besedah nedvomno dokazuje, da je slovensko pravosodje neučinkovito. "Zakaj, denimo, proces ni mogel steči, dokler se na sodišču ni prikazal Walter Wolf? Čemu je bila potrebna medijska gonja na tožilstvo, da je temu končno uspelo priskrbeti prevode gradiva? Kdo plača, da trideset ljudi sedi v sodni dvorani in čaka sodnega računalničarja, ki naj bi preveril odvetnikov računalnik, pa se računalničar sploh ne prikaže? Davkoplačevalci gotovo preveč," je opozorila.

Korenova je v nadaljevanju pojasnila, da je treba začeti razmišljati kot davkoplačevalec in se zavedati, da "ves cirkus" plačamo iz svojih žepov. Prepričana je, da nam ni bilo pokazano še nič, s čimer bi bili zadovoljni ali pomirjeni, da živimo v pravni državi, ki deluje.

"Gotovo so v celotnem procesu lahko edini zadovoljni, ker si v soju žarometov dvigujejo ceno, zagovorniki obtoženih. Daljši, kot bo proces, več bodo zaslužili in več promocije si bodo naredili. Če jim uspe dokazati, kar jim gre resda za zdaj odlično, da je tožilstvo slabo opravilo svojo nalogo, in svoje kliente ubraniti pred obtožbami, se bodo figure na slovenski odvetniški šahovnici nedvomno hudo podirale," je izpostavila.

Dodala je še, da zahteva sodišča, da je javnost o dogajanju na sodišču obveščena z zamudo, spominja na neke čase, za katere smo mislili, da smo jih preživeli.

Žerdin: Dogajanje na sodišču ogrevanje pred začetkom
Žerdin meni, da je to, kar se je v sodni dvorani dogajalo do zdaj, pravzaprav ogrevanje pred dejanskim začetkom. Proceduralni zapleti so bili glede na pomen sojenja po njegovem mnenju pričakovani, kljub temu pa ima slab občutek, "ker bi bilo narobe, če se sojenje spremeni v medijski spektakel". "Za sodno vejo oblasti nikakor ni primerno, če se sodna dvorana spremeni v areno spektakla."

Glede dozdajšnjega dogajanja na sojenju je dejal, da je bila težava s premajhno dvorano absolutno predvidljiva, zato meni, da je napaka sodišča, ker ni že vnaprej zagotovilo večje dvorane. Kar se tiče dokumentov v finščini pa trdi, da je, čeprav gre za formularje, zakonodaja jasna - dokumentacija, ki je v sodnem spisu, mora biti prevedena. Trditev, da tožilstvo nima dovolj denarja za prevod dokumentacije, je, kot pravi, neprimerna.

O poročanju novinarjev iz sodne dvorane pa je povedal, da ne glede na velik interes javnosti pravica javnosti do informiranja ne bo prizadeta, če bo javnost za potek sojenja izvedela, ko bodo novinarji poročila o sojenju napisali po koncu posamezne obravnave.

"Poročila, ki so pisana neposredno iz sodne dvorane oz. neposredno v sodni dvorani, so lahko nenatančna, kar za ta proces ne bi bilo primerno. Novinarji potrebujejo tudi določen čas, da korektno pripravijo svoje prispevke. Te ambicije, da bi se iz sodne dvorane šli 'neposredni prenos' o posameznih izsekih sojenja, ne pozdravljam," je sklenil.

Tukaj je treba začeti razmišljati kot davkoplačevalec in se zavedati, da ves cirkus plačamo iz svojih žepov, ob tem pa nam niso pokazali še ničesar, s čimer bi bili zadovoljni ali pomirjeni, da živimo v pravni državi, ki funkcionira.

Ksenija Koren

Trditev, da tožilstvo nima dovolj denarja za prevod dokumentacije, je neprimerna.

Ali Žerdin