16. teden po volitvah 55 poslancev še vedno nima urejene poslanske pisarne, ugotavljajo v organizaciji. Kljub temu pa dobivajo za delo na terenu od 500 do 1.000 evrov mesečnega pavšala. Skupaj torej v treh mesecih okrog 135.000 evrov, je zapisala Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Poleg tega je le 11 poslancev od 35, s katerimi so se pogovarjali v okviru projekta, izjavilo, da bodo volivcem na terenu na voljo le enkrat na mesec. Po urniku dela državnega zbora pa je vsak ponedeljek namenjen prav delu poslancev na terenu. Da bodo volivcem na voljo vsak ponedeljek, pa je napovedalo le 12 poslancev.

Težave želijo približati poslancem
Organizacije starejših so se namreč v okviru projekta Starejši za skladni razvoj dolgožive družbe lotili podprojekta Aktivno državljanstvo in začeli tedensko obiskovati vse poslance, da bi jim približali stiske prebivalstva. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Kožuh Novakova, bodo partnerske organizacije starejših tekoče spremljale delo poslanskih pisarn in poskušale prek stikov s poslanci vplivati na kakovost reševanja vprašanj vseh generacij, zlasti pa starejših.

Partnerske organizacije starejših so poleg ZDUS-a še Klub upokojencev MNZ Maksa Perca, Društvo upokojencev MORS in Društvo seniorjev Slovenije, skupaj pa štejejo približno 243.815 članov.
DZ: Pisarne jim omogoča zakon
Iz DZ-ja pa odgovarjajo, da vse poslanke in poslanci na podlagi zakona o poslancih prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov za poslansko delo v volilni enoti. Poslanci nato enkrat letno obvestijo mandatno-volilno komisijo o svojem delu v volilni enoti. Če tega ne storijo v določenem roku, se jim do izpolnitve te obveznosti pavšal zamrzne.
Isti zakon poslancem omogoča tudi, da v volilnih enotah organizirajo poslanske pisarne s potrebnimi strokovnimi in administrativnimi delavci. Za vsakega poslanca je predvidena ustanovitev ene poslanske pisarne v eni volilni enoti oz. v okraju, v katerem je bil izvoljen. To naj bi uporabljali za organiziranje strokovno-tehnične pomoči.
Pisarno plača DZ
Če teh prostorov ne dobijo zastonj, jih na svoje stroške najame DZ (krije tudi obratovalne stroške). Prostore - če je to mogoče - najamejo v prostorih občin oz. upravnih enot. V ta namen poslanec mesečno prejme 200 evrov. Druge obveznosti za delovanje poslanskih pisarn pokriva poslanec iz mesečnega pavšala, namenjenega pokrivanju stroškov za opravljanje funkcije v volilni enoti.
Poslanec lahko ta denar izkoristi tudi za pokrivanje stroškov administrativno-tehnične pomoči, vendar le na podlagi vnaprej sklenjene pogodbe o delu, ki jo sklene DZ. "Ne drži torej navedba, da poslanke in poslanci neupravičeno prejemajo pavšal, če še nimajo ustanovljene poslanske pisarne, saj se s svojimi volivci srečujejo tudi drugače (na različnih shodih, prireditvah, dogodkih, obiskih, prisluhnejo pa jim tudi v Državnem zboru v svojih pisarnah ali pa v okviru organiziranih obiskov Državnega zbora)," poudarjajo v DZ-ju.