Senat KPK-ja je po petkovem odstopu javnosti posredoval seznam ukrepov, ki bi jih morala slovenska politika v kratkem času sprejeti. Foto: MMC RTV SLO
Senat KPK-ja je po petkovem odstopu javnosti posredoval seznam ukrepov, ki bi jih morala slovenska politika v kratkem času sprejeti. Foto: MMC RTV SLO
KPK, Praprotnik, Klemenčič, Selinšek
Tričlanski senat protikorupcijske komisije je prejšnji petek s svojim nepreklicnim odstopom močno presenetil politično in širšo javnost. Senat želi z odstopom sprožiti širšo razpravo o boju proti korupciji in o odgovornosti politike. Foto: BoBo

Paralele s trgovino z orožjem z začetka 90. let so več kot očitne.

KPK o problematičnosti Teša 6 in bančne luknje
Ena izmed prednostnih nalog bi morala biti po mnenju KPK-ja neodvisna in celovita preiskava naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Foto: BoBo
Na tretjem: Politika po odstopu senata KPK
KPK predlaga 15 ukrepov

Del medijskega in političnega prostora se je na njihov odstop odzval površno in špekulativno, v uvodu piše v pismu komisije. Kljub dejstvu, da je Slovenija pri svetovnem indeksu korupcije organizacije Transparency International spet padla na lestvici, v KPK-ju menijo, da je del medijev in politike, pri čemer posebej izpostavljajo predsednika Pahorja, ter strokovne in splošne javnosti njihovo dejanje razumel pravilno.

"S tem odstopom in takšnim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju problemov, s katerimi smo se srečevali in nanje opozarjali," so zapisali. Pri tem KPK opozarja: "Odgovornost za vladavino prava se prične v politiki in administraciji." Komisija je podala tudi seznam konkretnih ukrepov, "ki so primarno v pristojnosti in odgovornosti politike oziroma pogojeni s politično voljo brez fige v žepu". V KPK-ju poudarjajo, da seznam še zdaleč ni celovit in da gre zgolj za ukrepe, ki jih je mogoče uresničiti v relativno kratkem času, "v roku treh do šestih mesecev".

Pismo KPK-ja v celoti je na voljo tukaj.


Od preiskave Teša 6 ...

Prvi na seznamu je predlog ustanovitve javne in transparentne preiskave Teša 6 kot daleč največje naložbe v Sloveniji po izgradnji avtocest. Ta naložba je po mnenju KPK-ja "obremenjena s številnimi sumi kaznivih dejanj, nasprotij interesov, nesmotrnosti in negospodarnosti porabe denarja". Investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj že preiskujejo policija, tožilstvo, Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) in sam KPK. "Edini, ki se do tega problema ni opredelil, je lastnik in upravljavec, to je država Republika Slovenija. In ta bi lahko naredila največ."

V KPK-ju so spomnili, da je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel kljub podpori premierke, finančnega ministra in predsednika uprave Soda podal odklonilno mnenje, da bi Računsko sodišče dobilo pristojnost revizije nad Tešem 6 in skupaj z drugimi neodvisnimi organi opravilo revizijo.

Komisija tako predlaga tudi javno preiskavo premoženjskega stanja vseh, ki so bili udeleženi v projektu, in njihovih družinskih članov. KPK predlaga tudi skrajni rok, 12 mesecev, v katerem mora biti preiskava končana, ugotovitve preiskave pa morajo biti javne.

... do bančne luknje.
KPK med drugim tudi opozarja, da pričakovana sanacija bank ne sme in ne more biti tajna, saj bodo sanirane iz davkoplačevalskega denarja. Glede bančne luknje zato predlagajo ustanovitev javne preiskave po vzoru Islandije, ki mora imeti vse instrumente za pridobivanje podatkov, ne glede na to, ali so tajni ali ne. Za neodzivnost v preiskavi pa bi morale biti zagrožene visoke kazni. Preiskava naj bi razodela, kdo so bili ključni igralci, zoper katere je mogoče ukrepati. Vse ugotovitve preiskave, ki naj bi trajala največ eno leto, bi morale biti javno dostopne.

Javne bi morale biti vse sponzorske pogodbe
KPK tudi predlaga, da bi s spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja dosegli razkritje vseh odvetniških, svetovalnih, sponzorskih in donatorskih pogodb podjetij, ki so v delni ali pretežni državni ali občinski lasti, v aplikaciji Supervizor.

S tem bi po mnenju KPK-ja razkrili in omejili "enega najškodljivejših in najbolj razširjenih načinov lobistično-politično-medijskega-klientelističnega rentništva v tranzicijski Sloveniji."

Kartelni dogovori dobaviteljev v zdravstvu
KPK o korupciji v zdravstvu, ki ima po njihovem mnenju sistemske korenine v prepletanju javnega in zasebnega, meni, da ni treba čakati na novo zdravstveno reformo, temveč bi morali tako vlada kot pristojna ministrstva takoj ukrepati.

Slovensko zdravstvo naj bi bilo še posebej neučinkovito pri naročanju zdravil in druge medicinske opreme, analiza finančnih tokov pa naj bi kazala na to, da gre med dobavitelji za kartelne dogovore. Protikorupcijska komisija za "razvezavo" omenjenega gordijskega vozla v zdravstvu predlaga standardizacijo nakupa zdravil in medicinskih pripomočkov ter centralizacijo postopkov javnega naročanja.

Slovenskim naročnikom medicinske opreme pa bi morali omogočati, da bi lahko sodelovati pri javnih naročilih večjih javnozdravstvenih sistemov v EU-ju, kjer za isto blago dosegajo bistveno nižje cene kot v Sloveniji.

"Privatizacija poteka ob netransparentni zakonodaji"
V okviru boja proti korupciji KPK predlaga tudi hiter sprejem novega zakona o Slovenskem državnem holdingu. Ta naj bi vključeval "rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientelizma". Del privatizacije že poteka, in to ob "povsem netransparentni zakonodaji na tem področju", še opozarja KPK.

Komisija problematizira tudi področje javnega naročanja in izpostavlja, da ima Slovenija "za skoraj vsako področje svojo inšpekcijo in prekrškovni organ, za javno naročanje, prek katerega letno preteče več milijard evrov, pa tega ni".

Ni potreben zakon, le kodeks
Komisija predlaga tudi sprejem etičnega kodeksa, ki bi s standardi uravnaval poslovanje s podjetji funkcionarjev izvršilne veje oblasti, ki so bili podjetniki ali imajo sami ali njihovi družinski člani ali druge povezane osebe lastniške deleže v podjetjih, ki posredno ali neposredno poslujejo z državo. Kodeks naj posega na področje državnih pomoči, subvencij ipd. ter na področje kupovanja delnic državnih podjetij, priporočajo na komisiji.

Prav tako želijo narediti zakonodajni postopek preglednejši. Vladi zato predlagajo spremembo poslovnika, tako da bo vsak predlog predpisa obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi določenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec (t. i. "zakonodajna sled").

Možnost za odpoklic županov in preglednejša cehovska združenja
Posegli so tudi na področje odpoklica javnih funkcionarjev. Njihov predlog predvideva sprejem zakona, ki bo na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvideval sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Poleg tega naj se sprejme tudi zakonodaja, ki bo v določenih primerih omogočala odpoklic župana.

Poleg tega predlagajo še začetek konkretne razprave o sistemskih spremembah inšpekcijskih služb ter sprejem zakona, ki bo organizacijam z javnim pooblastilom (odvetniška, zdravniška, notarska zbornica, cenilci …) naložil vzpostavitev učinkovite samoregulacije, preglednega in javno dostopnega spletnega sistema za spremljanje delovanja njihovih internih razsodišč ter izrečenih sankcij.

Zakon o integriteti potreben prenove
Med predlaganimi ukrepje tudi sprejem novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer naj bi ta zakon dobil naravo sistemskega predpisa. KPK predlaga še krepitev tistih nadzornih pristojnosti komisije, ki jih drugi organi ne izvajajo in ki se ne prekrivajo z nalogami organov odkrivanja in pregona. Konkretni predlogi za spremembe protikorupcijske zakonodaje bodo še sledili, pravijo v komisiji in poudarjajo, da je "institucionalni in pravni okvir KPK-ja potreben resne strukturne reforme".

V KPK-ju še opozarjajo na številčnost prijav. V zadnjih treh letih so prejeli več kot 5.000 prijav in podedovali 1.400 zaostankov, pri čemer je število nadzornikov, ki obravnavajo prijave, skoraj enako kot leta 2008. Tudi proračun komisije je enak oziroma celo manjši kot lani. Zdajšnji koncept je tako "na dolgi rok nevzdržen in postaja kontraproduktiven".

Najbolj problematična Teš in bančna luknja
Spisek je dolg, pravijo v KPK-ju, izpostavljajo pa predvsem Teš in bančno luknjo. "Ta imata – če se bo nadaljevalo, kot se je začelo – vse znake, da bosta pristala v ropotarnici slovenske zgodovine nikoli raziskanih in pojasnjenih zgodb, ki obremenjujejo ljudi in nudijo predvsem strelivo za politična obračunavanja. Paralele s trgovino z orožjem z začetka 90. let so več kot očitne," so zapisali v javnem pismu.

Paralele s trgovino z orožjem z začetka 90. let so več kot očitne.

KPK o problematičnosti Teša 6 in bančne luknje
Na tretjem: Politika po odstopu senata KPK
KPK predlaga 15 ukrepov