Notranja ministrica Kresalova je v odzivu na poziv Sindikata policistov Slovenije dejala, da glede policistov ni več govora o znižanju stroškov ali zmanjševanju plač, temveč le še o zamrznitvi za omejen čas enega leta.

Ministrica Katarina Kresal je spomnila, da s predlogi vlade iz začetka julija ni bila zadovoljna, zato je nasprotovala predlogu za zniževanje plač in ukinitvi nekaterih dodatkov. Zdajšnji kompromis je po njenem mnenju še sprejemljiv, saj upošteva poseben položaj policistov.
V omenjenem policijskem sindikatu so poslanske skupine namreč javno pozvali, naj glasujejo proti sprejemu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva spremembo kvoruma, potrebnega za veljavnost kolektivne pogodbe. Obenem so izrazili pričakovanje, da bo ministrica Kresalova v vladi udejanjila obljubeno podporo zaposlenim na policiji.

Spomnimo. Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor, ki bi določal vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, je v ponedeljek podpisalo šest izmed 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. 22 sindikatov, ki jih vodi Janez Posedi in med katere spada tudi Sindikat policistov Slovenije, je podpis aneksa zavrnilo. Vlada je zato iz rokava potegnila nov as - v boju za zamrznitev plač v javnem sektorju je napovedala spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih ne bi več potrebovala soglasja večine sindikatov, temveč le soglasje manjšega števila sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnosti, katerih članstvo presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.

"Vlada sredi tekme spreminja pogoje in privilegira določene panoge"
Nova taktika je že razjezila policiste, ki so se, kot pravijo v sporočilu za javnost, pri preverjanju vsebine novele zakona prepričali, "da ni nobene osnove za nujnost obravnave zakona v DZ-ju, saj so pogoji sklepanja kolektivne pogodbe popolnoma jasni in gre le za zavajanje o nujnosti zakonodajnega postopka". Prav tako so v sindikatu policistov prepričani, da sprejetje predlaganih sprememb zakona pomeni nevarnost za prihodnost socialnega dialoga.

"Močnejša stranka - Vlada RS - poskuša spreminjati pogoje sklepanja kolektivne pogodbe sredi 'tekme' in jih prilagaja svojim potrebam, da bi uveljavila svojo voljo. Vsebina predlagane rešitve ruši enakopravnost poklicev v javnem sektorju in privilegira določene panoge nad preostalimi. Ob tem skuša tudi posegati v pravice varstva osebnih podatkov članov sindikatov, saj zaradi zakonskih omejitev nastaja problem dokazovanja števila članov. S spremembo pogojev zahtevanega kvoruma bi se negiral tudi pomen reprezentativnosti sindikatov in uveljavljen predstavniški sistem v socialnem dialogu," so prepričani policisti.

"Kresalova naj takoj predlaga umik sprememb iz zakonodajnega postopka"
Določanje 40-odstotne "večine", s katero bi vlada sklenila kolektivno pogodbo, bi po besedah predstavnikov sindikata policistov vladi omogočilo, da izbira, s katero "večino" bo sklenila kolektivno pogodbo. "To je popolnoma nesprejemljivo," trdijo in dodajajo, da čeprav so v drugi pogajalski skupini, ki jo vodi Branimir Štrukelj, najmočnejši predstavniki šolnikov, verjamejo, da bodo imeli poslanci dovolj modrosti za spoznanje, "da vsebine šolskega programa govorijo o večini, ko gre za več kot polovico glasov oz. podpisov kolektivne pogodbe".

"Namen javnega poziva ministrici (za notranje zadeve, op. a.) ge. Katarini Kresal je, da jo kot našo ministrico in zagovornico načel pravne države spomnimo na ustne ter pisne obljube o zaščiti policistov in nevarne posledice, ki bi jih prinesla novela zakona. Ob tem jo javno pozivamo, da udejanji obljubljeno podporo zaposlenim v Policiji tudi z dejanji, tako da Vladi RS predlaga umik novele zakona iz zakonodajnega postopka še pred obravnavo v Državnem zboru RS," so sklenili.

Kresal: Znižanje plač policistom nedopustno
Znano je, da je ministrica za notranje zadeve Kresalova sredi avgusta v ostrem pismu ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs med drugim zapisala, da bi bilo napovedano znižanje plač policistom nedopustno. Po njenem mnenju bi namreč zaradi tega ukrepa lahko policijske vrste zapustilo več zaposlenih, zaradi posledično manjše motiviranosti pa bi se lahko celo poslabšale varnostne razmere v državi.