Pravnik Matevž Krivic je poudaril, da se absurdnost ugotovitve nadzornikov kaže v tem, da je nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) zaupan zboru 47 ministrov držav, ki so bile s sodbami ESČP-ja obsojene kot kršilke človekovih pravic.
Pravnik Matevž Krivic je poudaril, da se absurdnost ugotovitve nadzornikov kaže v tem, da je nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) zaupan zboru 47 ministrov držav, ki so bile s sodbami ESČP-ja obsojene kot kršilke človekovih pravic. "Predstavniki kršiteljic torej odločajo o tem, ali je ena od njih pošteno izvršila sodbo ali ne," je zapisal Krivic. Foto: BoBo

Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP-ja končal postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ker je ugotovil, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz omenjene pilotne sodbe.

Zakon sicer določa, da izbrisanemu za vsak mesec izbrisa pripada 50 evrov odškodnine. Odškodnino lahko izbrisani zahteva tudi prek sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.

Krivic: Absurdna ugotovitev
Pravnik Matevž Krivic je poudaril, da se absurdnost ugotovitve nadzornikov kaže v tem, da je nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) zaupan zboru 47 ministrov držav, ki so bile s sodbami ESČP-ja obsojene kot kršilke človekovih pravic. "Predstavniki kršiteljic torej odločajo o tem, ali je ena od njih pošteno izvršila sodbo ali ne," je zapisal Krivic.

Težava se po njegovih navedbah seli iz Strasbourga nazaj na naša sodišča, kjer čaka množica odškodninskih tožb, "ki smo jih do zdaj zadrževali, obenem pa bo šla zadeva tudi pred naše ustavno sodišče". "Če je sramotnemu Virantovemu zakonu Strasbourg dokončno pogledal skozi prste, ni ta zakon zato seveda nič manj v nasprotju s slovensko ustavo. In prej ali slej bo ustavno sodišče o tem moralo odločiti," pojasnjuje Krivic.

Spomnil je še, da je pred dvema letoma v zadevi Ciper proti Turčiji evropsko sodišče sicer že dalo "težko klofuto" odboru ministrov, ko si je zaradi njegove nedejavnosti samo pridržalo pravico, da presoja, ali je država izvršila njegovo predhodno sodbo iz leta 2001. Devet sodnikov, med njimi naš Boštjan M. Zupančič, je k sodbi še dodatno zapisalo, da "ta sodba naznanja novo dobo pri izvrševanju človekovih pravic" in da "je sodišče spregovorilo: treba ga je še slišati", pravi Krivic.

Krivica zdaj zanima, kaj bodo ti in drugi sodniki rekli v tem primeru "očitnega norčevanja iz pravic izbrisanih, če bo zastopniku izbrisanih v Strasbourgu uspelo pred sodnike ta problem spraviti še enkrat". Dodal je, da bo to sicer zelo težko, ker je sistem tak, da en sam sodnik odloča o tem, katere pritožbe se sploh sprejmejo v odločanje.