V nagovoru na razpravi o nevarnosti fašizma in rasizma je Kučan dodal, da se s tem pojavom ukvarja celotna demokratična Evropa, zlasti v kontekstu soočanja z begunsko krizo. Odgovor na to, kako se vzponu fašizma in rasizma kot izraza politične blaznosti upreti, pa po mnenju Kučana ni preprost.

Gotovo pa to ni mogoče z zakritimi obrazi, kot so to naredili nekateri podporniki beguncev na sobotnih protestih na Kotnikovi ulici v Ljubljani, je prepričan Kučan, ki se je tudi sam udeležil protesta. "Ljudje, ki si zakrivajo obraz, nimajo na takšnih demonstracijah kaj iskati. Če se nismo pripravljeni odkrito soočiti s tem zlom, je bolje, da nas ni."

Težava rasizma je po mnenju Mojce Pajnik z mirovnega inštituta v tem, da se mu marsikje že daje "domovinska pravica", kar najbolj simbolizirajo ukrepi na mejah evropskih držav. Po mnenju predsednika društva Alternativna akademija Darka Štrajna pa pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. Ta kot obliko prevlade uporablja negotovost, prihod prebežnikov, pa je te strahove predimenzioniral.

Po mnenju sociologa Romana Kuharja pa gre pri nestrpnosti do beguncev le za preusmeritev že obstoječega sovraštva, ki se je ne nazadnje kazalo tudi skozi homofobijo. Tako je bil strah pred varnostjo otrok že spremljevalec referenduma o istospolnih zakonskih zvezah, zdaj pa se je preselil na begunce.

Sociologinja in zgodovinarka Maša Pavlič je na nevarnost pojava rasizma opozorila s stališča pomanjkljivega znanja in skrb vzbujajočega odnosa mladih do holokavsta, ki ga je obravnavala v diplomskem delu. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta pa je opozoril na marginalizacijo in
diskriminacijo beguncev kot na izraz kriznega rasizma.