Termografski posnetek stanovanjske hiše. Foto: BoBo/Trming
Termografski posnetek stanovanjske hiše. Foto: BoBo/Trming
Radiator
Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za vsako gospodinjstvo velik strošek. Foto: Pixabay
Stanovanje
Večstanovanjske stavbe morajo biti opremljene z delilniki stroškov porabe toplote. Njihov vpliv na znesek je pomemben, a gre za obširnejšo tematiko, ki je v tem članku ne obravnavamo. Foto: BoBo
Delilnik toplote
V večstanovanjskih stavbah ogrevanje po dejanski porabi plačuje 42 odstotkov vprašanih, medtem ko 48 odstotkov te stroške plačuje na pavšal, je pokazal tretji val raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2011, v kateri je sodelovalo 1021 gospodinjstev. Foto: MMC RTV SLO
Števca
Ogrevanje na električno energijo ne vpliva dobro na mesečne stroške. Foto: BoBo
Izkaznica
Energetsko učinkovitost stavbe je mogoče razbrati tudi na posebni izkaznici. Foto: MMC RTV SLO
Toplotne izgube
Za dolgoročno energetsko učinkovitost je potrebna zunanja toplotna izolacija. Na levi so posnetki neke stavbe in stanovanja v očesu vidni svetlobi, na desni pa v infrardeči, kar prikazuje toplotne izgube. Foto: MMC RTV SLO
Toplotne izgube
Lepo je viden vpliv slabo zatesnjenih oken in prepiha. Foto: MMC RTV SLO


Slovenska gospodinjstva so lani po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) porabila okrog 48.000 terajoulov energije, od tega največ (65 odstotkov) za ogrevanje prostorov. Stroški ogrevanja posledično bremenijo družinske proračune, pri čemer v najmanj 40 odstotkih gospodinjstev za pokrivanje energetskih potreb porabijo desetino svojih dohodkov. Ta gospodinjstva sodijo v koncept t. i. energetske revščine, saj težko plačujejo stroške za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter za elektriko.
Kurilna sezona je v polnem teku prav zdaj in pritisk na denarnice se veča. Za izrazito in dolgoročno zmanjšanje so potrebne večje investicije kot nakup boljše kurilne naprave na primernejši energent in vgradnja toplotne izolacije. A znesek na računu se da občutno znižati že z nekaj preprostimi ukrepi v vsakodnevnem življenju. MMC je poprosil Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in EkoSklad za nekaj nasvetov v tej smeri. Združili smo jih v spodnjem seznamu.
1. Niso vse sobe enake
Temperaturo posameznega prostora prilagodite na dnevno rabo. Hodnik je lahko hladnejši od kuhinje in podobno velja za druge sobe, ki so bolj prehodne narave oziroma jih uporabljate redkeje. Toda pozor: načeloma ni priporočljivo ogrevanja popolnoma izključiti. Dobro je ohranjati vsaj minimalno stopnjo, tudi v izogib poškodbam sistema zaradi morebitnega ledenenja.
2. Ogrevajmo tudi ponoči
ZPS priporoča: "Bivalni prostori se v zimskih nočeh močno ohladijo predvsem v hišah ali večstanovanjskih stavbah brez toplotnoizolativne fasade. Vendar pa ogrevalnega sistema ponoči ni priporočljivo izklopiti že zaradi samega udobja. Veliko bolj smiselno je temperaturo le znižati."
3. Znižanje temperature
Je res potrebno sredi zime nositi kratke rokave in to ob termostatu, naravnanem na 24 stopinj Celzija? Nastavi se ga lahko na manj, za občutek toplega poskrbijo pulover, debelejše nogavice, stroški pa padejo. EkoSklad in številni drugi energetski strokovnjaki namreč navajajo izračun, da vsaka dodatna stopinja temperature za šest odstotkov dvigne porabo energije. EkoSklad priporoča ohranjanje bivalnih prostorov na temperaturi med 20 in 21 stopinjami Celzija, v spalnici pa med 17 in 18 stopinjami.
4. Namestitev termostatskih ventilov
Pri uravnavanju temperature so nepogrešljivi termostatski ventili. Če jih še nimate, jih je priporočljivo namestiti.
5. Ne zastirajmo grelnih teles
Radiatorji bodo učinkoviti le, če bo lahko od njih puhteč topel zrak neovirano krožil po prostoru. Ne zastirajmo jih. Sedežno garnituro in ostalo pohištvo je priporočljivo odmakniti, prav tako jih ne zastirajmo s predolgimi zavesami, ki ovirajo kroženje zraka, priporoča ZPS.
6. Zrak v radiatorjih
Če se iz radiatorja razlegajo nenavadni zvoki ali pa kljub popolnoma odprtem ventilu ni popolnoma topel, potem je morda v sistemu zrak. Ta ovira pretok tople vode. Radiatorje je zato treba odzračiti, sporoča ZPS. Več o nastavitvah radiatorjev v spodnjem okvirčku.
7. Smiselno prezračevanje
Zima pomeni bitko med ohranjanjem svežine in toplote zraka v hiši. Prezračevati je treba, sicer se nabereta vlaga in ogljikov dioksid, s časom pa lahko vznikne zalega v obliki plesni. Slednja je lahko zdravju škodljiva in sila trdovratna. Prezračevati je torej treba, veliki izgubi toplote navkljub, a premišljeno. Ogrevanje s polno paro in nenehno odprta okna ni dobra kombinacija. Ekosklad sporoča, da je bolje zračiti krajši čas z na stežaj odprtimi okni kot z dalj časa priprtimi in to početi v najtoplejšem delu dneva. Energetski strokovnjak Bojan Žnidaršič priporoča slednji vzorec: trikrat dnevno se odprejo vsa okna za dve do štiri minute.
Ekosklad nadalje priporoča ohranjanje vlažnosti med 40 in 60 odstotki.
8. Kupovanje energentov izven sezone
"Na splošno velja, da je najugodnejši čas za nakup energentov po koncu kurilne sezone, ko je ponudba večja, povpraševanje pa manjše. Lesno biomaso, na primer, je najbolje kupiti tik pred poletjem, najpozneje do avgusta. Spomladi in poleti so za polena, sekance in pelete pogosti popusti, saj se cene oblikujejo glede na povpraševanje in ponudbo na domačem trgu. Nasprotno na ceno kurilnega olja bolj vplivajo ekonomski, politični in drugi razlogi. Ponudnikov je veliko, zato se pred nakupom vsekakor splača preveriti cene," priporoča Zveza potrošnikov Slovenije.
9. Spremljajte cene energentov
Vsem potrošnikom na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da preverijo cene oziroma tarife, ki jih plačujejo za energente. S primerjavo ponudb drugih dobaviteljev in zamenjavo lahko namreč občutno zmanjšajo izdatke za energijo.

10. PODROBNEJE O RADIATORJIH
EkoSklad je poskrbel za nekaj podrobnejših napotkov o nastavitvah radiatorjev. Prvi: električni niso ravno učinkoviti (in električno ogrevanje nasploh ni stroškovno smotrno). Nadalje pa ...
- Radiatorjev nikoli ne smemo pokrivati ali tik nad njimi postaviti police.
- Iz istega razloga naj jih ne pokrivajo zavese, v skrajnem primeru lahko segajo do 10 centimetrov nad zgornji rob (še najbolje pa je, da jih s tega vidika ni).
- Postavite reflektor. To je posebna izolacijska plošča, navadno narejena iz plasti umetne pene in aluminijaste folije. S tem se zmanjša segrevanje stene ali okna in poveča količina toplotne energije, ki ostane v prostoru. Panel mora biti za radiatorjem ustrezno umeščen, da pokrije celotno površino. Lahko je tudi zgolj postavljen med radiator in steno (ne pritrjen), kar omogoča kroženje zraka blizu stene in preprosto odstranitev po koncu sezone.
- Če smo iz stavbe odsotni dlje časa, radiatorje damo na minimum ali vsaj delno zapremo.

12. Okna in vrata, veliki izgubarji
Okna in vrata spadajo med največje izgubarje, saj skozi steklo in špranje uhaja največ toplote. Kaj storiti? Poskrbeti je treba za boljše tesnjenje, kar lahko prihrani med 5 in 20 odstotkov energije za ogrevanje. Na meter slabega okna se namreč lahko izgubi do 40 kilovatnih ur energije na ogrevalno sezono.
- Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken, priporoča Ekosklad. Na netesna okna nalepimo samolepilni trak za tesnjenje, bolje gumijast kot iz pene. Nameščen naj bo po celi stični površini, v nasprotnem primeru bo ravno tako puščalo, le drugje. Pred namestitvijo je treba okvir tudi dobro očistiti in obrisati s suho krpo.
- V zimskih mesecih ponoči okna zastiramo s polkni, roletami ali debelimi zavesami, da zmanjšamo toplotne izgube, ki so ob nizkih nočnih temperaturah največje.
- Tesnila je treba zamenjati relativno pogosto, denimo na tri leta.
- Z nameščenimi tesnili je bržkone treba povišati frekvenco zračenja.

Drugi dejavniki in svetovanje
Dolgoročno je sicer zelo koristna toplotna izolacija stavbe - tako strehe, kleti kot fasade; s primernimi materiali se namreč lahko toplotne izgube zmanjšajo za tretjino. Posebna zgodba je tudi izbira energenta (biomase, zemeljskega ali naftnega plina, premoga, elektrike itd.). V teoriji najcenejši ni nujno tudi najbolj optimalen za posamezno gospodinjstvo ali stavbo. Pomembnih je več dejavnikov, zato je dobro posvetovanje s poznavalcem, kar državni EkoSklad preko mreže ENSVET zagotovi brezplačno. Na višino mesečnega odštetka za ogrevanje vpliva tudi način delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah, kot ga določa država. A to je že druga, tudi obsežna zgodba.

JAVNI RAZPISI
Ekosklad kot javni sklad ponuja številne subvencije za to področje. Odprtih je več razpisov.
- Tale je poglaviten, saj je najobširnejši. Ponuja namreč nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in za večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Na voljo je 16 milijonov evrov.
- Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva z novimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah. Na voljo je 440.000 evrov.
- Prejemniki redne denarne socialne pomoči v okviru projekta ZERO dobijo brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu. Prejmejo tudi paket preprostih naprav za zmanjšanje porabe energije in vode (npr. varčne sijalke, tesnila, nastavki za pipe ...).
- Na voljo so ugodni krediti za naložbe, ki pripomorejo k zmanjševanju stroškov ogrevanja; npr. za vgradnjo naprav za učinkovito ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode itd. Na voljo je 15 milijonov evrov.