Mesto Ljubljana zaradi previsoke cene ni pripravljeno odkupiti parcel in razpadajoče hiše na Drenikovem vrhu. Vztrajni in premožni lastnik, ki mu državni organi že več kot desetletje ne dovolijo uresničiti njegovih načrtov, je zdaj dobil potrditev vrhunskih pravnih strokovnjakov, da ima pravico do postavitve nadomestnih poslopij in tudi dovoza do njih. In prepričan je, da bodo sodni mlini na koncu zmleli njemu v prid.

Rožnik - ljubljanska zelena oaza
Rožnik je ena najdragocenejših ljubljanskih zelenih oaz, priljubljen kotiček za oddih in rekreacijo meščanov ter domovanje številnih živali, tudi redkih in ogroženih vrst ptic. "Tudi ko pridem zelo slabe volje, utrujena, pod stresom, bolj ko grem globoko v Tivoli, na Rožnik, vse to od mene odpade kot jesensko listje. Sem samo človek, ki ima rad naravo, ki se veseli drobnih stvari," je pojasnila pesnica in pisateljica Elza Budau.

Na Drenikovem vrhu, kjer tik ob sprehajalni poti že več kot stoletje stoji danes razpadajoča hiša, lastnik parcele, podjetnik Jože Drofenik, načrtuje gradnjo vile. Za nakup posestva se je odločil pred 14 leti. "To je ena najboljših parcel v Ljubljani. Objekti, ki so bili in so v razpadajočem stanju, so po mojem mnenju omogočali neko nadomestno gradnjo. Kar se je kasneje pokazalo, da je res; zakonodaja predvideva, da je vse, kar je bilo pred letom 1967, mogoče nadomestiti," je pojasnil Drofenik.

Načrt v preteklosti ostal le na papirju
Lastnina je v naši državi res ustavna kategorija, toda apetit lastnika elitne parcele na Rožniku je bil vendarle nekoliko prevelik. Nadomestno gradnjo stanovanjskega poslopja je načrtoval tudi za nemški bunker, ker so v njem nekaj let bivali ljudje. Pristojni ga niso uslišali, dobil pa je okoljevarstveno dovoljenje za tri nadomestne gradnje - večjo večstanovanjsko hišo, manjše gospodarsko-stanovanjsko poslopje in garažo. Pod pogojem, da upošteva odlok o razglasitvi Krajinskega parka. Velikopotezni gradbeni načrt je za zdaj ostal le na papirju, saj lastnik ni dobil soglasja Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Mestne občine Ljubljana.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković zatrjuje, da je odgovor občine zelo jasen "ne", in dodaja, da sicer ima pravico po zakonu za nadomestno gradnjo, vendar na občini temu ne dajejo primerne osnove.

Darja Pergovnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je pojasnila, da v tem območju veljajo pravila obnašanja za kulturno krajino, ki "vsekakor ne dopuščajo spremembe konfiguracije terena, uvajanje novih sprememb, ki bi negativno vplivale na podobo kulturne krajine, ki je vsekakor v zavesti meščanov Ljubljane močno vsidrana".

Mnenje pravne fakultete pa je, da "so odločbe, s katerimi so svoja stališča izražali organi za varstvo kulturne dediščine, nezakonite".

Drofenik: Nisem bil obveščen, da dovozne poti ni
Jože Drofenik se med drugim opira na pričevanje svojega najemnika, ki se je menda do vrha že pred 40 leti vozil z avtomobilom, in zatrjuje, da ob nakupu ni bil opozorjen, da dovozne poti ni. "Investitor je bil obveščen, kakšna so pravila obnašanja, kaj prinese za seboj nepremičnina brez dovozne ceste," pa dodaja Pergovnikova.

Župan Janković na očitke, ali je občina naredila dovolj za zaščito krajinskega parka, odgovarja: "Naredili smo vse, kar je možno. In to je več kot dovolj. Z gospodom Drofenikom smo bili zelo blizu dogovora, da hišo odkupimo, podremo in pustimo park tak, kot je. Vendar je kasneje gospod svojo ceno dvignil in pri zadnjem pogovoru smo se spet razšli pri razliki v ceni".

Drofenik pravi, da "oni ponujajo toliko denarja, za kolikor bi lahko dobil razpadajočo hišo na 1000 kvadratnih metrih v Rožni dolini, to pa pri 40.000 kvadratnih metrih in 1200 kvadratih metrih, ki jih lahko nadomestimo, ne bi blo v redu".

"Lastnik ima pravico do nadomestne gradnje"
Na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani zagotavljajo, da so zelo natančno preučili dokumentacijo in menijo, da ima lastnik pravico graditi na območju obstoječih objektov kot tudi pravico do dostopa do nadomestne gradnje.

Zavod za gozdove je leta 2004 ugotovil, da je velik del Drenikovega vrha prerasel gozd, lastnik pa se na tak gozdno-gospodarski načrt ni pritožil. Pred dobrim letom je Drofenik brez dovoljenja naročil posek dreves in gozdne podrasti ter izgradnjo - oziroma kot pravi sam - obnovo ceste. Trdi, da je svoje zanemarjene parcele, ki da so v dokumentih zapisane kot travnik, pašnik in dvorišče, le povrnil v prvotno stanje.

"Posegi, ki jih opravlja na območju gozda, so nezakoniti, po našem mnenju bi moral biti kazensko preganjan," meni Rok Havliček z Zavoda za gozdove Slovenija. "Ta nova pot je spremenila konfiguracijo, kar je prepovedano, ob tem je tudi posekal drevje in podrast, kar prepoveduje varstveni režim," pa pojasnjuje Vesna Juran z Zavoda za varstvo narave.

Tudi peticija je bila sizifovo delo
Gozdarska in okoljska inšpekcija, ki sta večkrat prepovedali nadaljnja dela, sta očitno brezzobi tiger, saj je Drenikov vrh postopoma spreminjal podobo. Tudi peticija proti poseganju v krajinski park, ki so jo na magistrat poslali bližnji prebivalci, je bila sizifovo delo.

Marcel Buh, eden od podpisnikov peticije proti gradnji, meni, da "ne bi nihče prišel gor, če bi policija ali Jankovićeve varnostne službe malo poskrbele tudi za pešpoti. Po Rožniku in po poti na Drenikov vrh, ki je bila nekoč pešpot, zdaj pa se je razširila in se vozijo po njej". Damjan Ovsec pa odgovarja, da so to "neumnosti, ki se v eni približno zreli državi v okviru evropske skupnosti ne bi smele izvajati, niti pomisliti se ne bi smelo, da se taka čudovita stvar okrne".

Drevesa in grmičevje so nazadnje padali sredi tega meseca. Na podlagi skrbno proučenih zakonov in predpisov je Jože Drofenik vse bližje sanjski hiši sredi gozda. Pravo žal ni vedno tudi pravično.