Brez osebne etike ne bo rešitve družbene etike, meni Koširjeva. Foto: BoBo
Brez osebne etike ne bo rešitve družbene etike, meni Koširjeva. Foto: BoBo
Miro Cerar
Če družba ni etična, ne more biti pravna, meni Cerar. Foto: BoBo

Ključno vprašanje zdajšnjega trenutka je, kateri vzvodi pritiska so potrebni, da "z ozkimi interesnimi skupinami okupirano državo" znova vzpostavili kot servis za vse državljane, je na okrogli mizi Gibanja za trajnostni razvoj (civilnodružbenega dela stranke TRS) dejal Dušan Plut. Po mnenju gibanja je namreč po "vsaj delni zgodbi o uspehu" državo nekdo okupiral in lahko o uspehu samo še sanja.
Odgovor na to vprašanje na okrogli mizi poleg Pluta iščejo še pravnik Miro Cerar, predsednica Gibanja Manca Košir, ekonomist Franček Drenovec in Igor Koršič.

"Vulgaren odnos do prava"
Po Cerarjevem mnenju je eden izmed problemov podcenjevanje vprašanja pravičnosti in etike, tudi v sferi prava. Pa tudi v normativni sferi prava se je razvil "vulgaren odnos", ko pravo postane le še sredstvo vladajočega, da si podredi ekonomske in druge strukure v družbi ter si tako reže svoj kos pogače, je zatrdil. Za vulgaren odnos do prava so po njegovem mnenju najprej odgovorni vladajoči - vsi tisti, ki so s svojim ravnanjem do tega stanja pripeljali; pa tudi družbene skupine, ki se s pravom poklicno ukvarjajo.
"Ob pravi etiki ni treba spreminjati ustave"
Tako poklicni pravniki kot vsi drugi državljani bi se po Cerarjevem mnenju pri svojem delovanju morali najprej nasloniti na etiko, moralne vrednote in tradicijo, šele potem - ko ni več alternative - na pravno rešitev konfliktov. Ob takem ravnanju bo lahko slovenska ustava lahko še dolgo odličen temelj naše države, v nasprotnem primeru pa potrebuje spremembe, je pozval.
Politiki so blizu - tudi za osebno kritiko
Cerar je poudaril, da je Slovenija majhna država, da se naši politiki vračajo v lokalno okolje in da bi morali državljani - če se čutijo dovolj uravnoteženo pogumne, pa tudi poštene - politikom nameniti "osebno, spoštljivo in kulturno kritiko". Tako bi tudi omogočili boljšo oblast in odpravljali "ukradeno državo", je sklenil pravnik.
"Čas za duhovno revolucijo"
S Cerarjevim pozivom k vrnitvi k etiki je soglašala tudi Manca Košir. Kar je za državo ustava, to je za osebo etika, in "ukradena država" je posledica manka etičnih vodil pri vladajočih, je zatrdila. Zato je po njenem mnenju čas za revolucijo - ne ekonomsko ali politično, temveč osebno, duhovno. "Zdaj je pet minut do dvanajste, in to vsak občuti. Zato smo se prisiljeni angažirati, ker vemo, da je to zdaj nujno in da to narekuje vest," je pozvala.
Pozvala je k sprejetju t. i. nove etike, ki ni več antropocentrična (temelječa na človeku), temveč biocentrična (temelječa na vsem živem). Spoznanje, da je vse živo soodvisno in da mi sami kot subjekt sploh ne moremo obstajati, temveč lahko le z drugimi soustvarjamo svet, je po njenem mnenju bistveno za ta trenutek, manjka pa ga predvsem v politični sferi.
Hanžek: Kriv je lumpenproletariat
Predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek je opozoril, da je sta za izkoriščanje vedno potrebna dva in da je za tako stanje treba poiskati odgovornosti tudi pri tistih, ki se "pustijo izkoriščati". Vprašal se je, kako lahko tretjina volilnega telesa izbere tistega vodjo, za katerega po njegovih besedah v treh knjigah jasno kaže, da je dobival milijone iz trgovine z orožjem. Za to stanje je torej po Hanžkovem mnenju kriv "lumpenproletariat", vsaj tretjina volilnega telesa, ki takšne politike podpira.

Koršič: Smo državljani hlapci
Kulturnik Igor Koršič se je strinjal, da potrebujemo odgovorne politike, poroča STA. "Ti, ki so zdaj, niso odgovorni," je dejal in dodal, da je pravo vprašanje, zakaj je do tega prišlo. Koršič meni, da smo neodgovorno politiko dobili, ker smo neodgovorni državljani sami. "Nismo državljani gospodarji, ampak državljani hlapci," je dejal.

Ob tem je opozoril, da se v Sloveniji dnevno dogajajo nezaslišane stvari, kljub temu pa ni pravega odziva. Podobni protidemokratični procesi po mnenju Koršiča potekajo na Madžarskem in v Romuniji, vendar so tam ti problemi internacionalizirani. Madžarski premier Viktor Orban se zagovarja v Bruslju, medtem ko v Sloveniji temu ni tako, je dejal Koršič in kritično dodal, da tudi opozicija ne daje pravega odziva.

Ekonomist Franček Drenovec pa je dejal, da je Slovenija v tranzicijo prišla z izvozno usmerjenim industrijskim sektorjem, močno izobraževalno infrastrukturo in minimalno mero pravne države. V tranziciji se je proizvodna struktura spremenila - izbruhnile so storitve, dobili pa smo tudi nove elite. Medtem ko industrija po zadnji gospodarski krizi še nekako stagnira, je tranzicijski storitveni sektor kolapsiral, poskusi sanacije pa gredo izključno v smeri tega sektorja, je dejal, še poroča STA.

Za Gibanje TRS je torej poglavitni odziv proti "ugrabitvi države" aktivno državljanstvo, ki temelji na etiki.