Velike razlike v obremenjenosti nastajajo zlasti med okrožnimi in okrajnimi sodišči. Foto: BoBo
Velike razlike v obremenjenosti nastajajo zlasti med okrožnimi in okrajnimi sodišči. Foto: BoBo

V letošnjih prvih šestih mesecih se je število sodnikov v sodnem sistemu tako zmanjšalo za 16, za 70 je manj tudi sodelavcev med sodnim osebjem. Število sodnikov pa se bo še naprej zmanjševalo, saj je Slovenija še vedno med tistimi državami v Evropi, ki imajo največ sodnikov na 100.000 prebivalcev.

A ključna naloga tistih, ki sodstvo vodijo, bo zagotoviti enakomerno obremenjenost sodnikov, na kar opozarja tudi nova predsednica sodnega sveta Mateja Končina Peternel. Zlasti so tu velike razlike med okrajnimi in okrožnimi sodišči.

Rešitev se skriva na prvi stopnji
Na vrhovnem sodišču si prizadevajo, da bi sodnike vendarle obremenili enakomerneje. Zato, pravi predsednik sodišča Branko Masleša, včasih ne razpišejo novega sodniškega mesta na kakšnem sodišču, "ampak ga nekako premestijo na druga sodišča, kjer pa klecajo pod bremenom".

Rešitev je zagotovo v spremembi mreže sodišč, zlasti prenova sistema prvostopenjskih sodnikov. Gre za uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, pojasnjuje Končina Peternelova: "Da imamo enotnega prvostopenjskega sodnika, ki je imenovan na neko večje sodišče in ga lahko znotraj tega sodišča po potrebi premikaš in s tem ne posežeš v njegovo neodvisnost."

Pred sodstvom in vlado, ki mora pripraviti zakon, ki bo to omogočil, je torej velik izziv. Če bo uspel, bo to velik in pomemben korak naprej k učinkovitejšemu delovanju sodstva.