"Nekateri so povedali zanimive informacije," je dozdajšnja zaslišanja danes v izjavi za medije komentiral predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS). Foto: BoBo

Bilo je tudi jasno razvidno, da so bili pri odločitvah prisotni tudi zunanji vplivi.

Marko Pogačnik

Po opravljenih zaslišanjih več prič v času od lanskega decembra so si člani preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu vzeli nekaj premora, da se dogovorijo o nadaljnjem delu.

Komisija je kot prva decembra lani zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije, Mitjo Gasparija in Marka Kranjca. Zaslišanja je zgostila na začetku tega leta, ko je na zagovor povabila še več predstavnikov centralne banke in Komisije za preprečevanje korupcije ter več predsednikov uprav in predsednikov nadzornih svetov NLB-ja, NKBM-ja in Abanke.

"Nekateri so povedali zanimive informacije," je dozdajšnja zaslišanja danes v izjavi za medije komentiral predsednik komisije Pogačnik. Iz določenih zaslišanj je bilo razvidno, da bančna luknja ni težava finančne in gospodarske krize, ampak je nastala tudi zaradi neobvladovanja tveganj oz. nepravilnosti, ki so se dogajale v sami banki. "Bilo je tudi jasno razvidno, da so bili pri odločitvah prisotni tudi zunanji vplivi," je ugotovil.

Komisija mora zato delo nadaljevati in bo po njegovih besedah storila vse, da bi prišla do svojega cilja, torej do razkritja nepravilnosti in vplivov politike na posamezne odločitve v bankah.

Člani komisije so se tako danes za zaprtimi vrati dogovorili, da bodo zaslišanja prič nadaljevali, in sicer bodo še ta mesec zaslišali več nekdanjih članov uprav in predsednikov nadzornih svetov vseh treh bank. Sklenili so tudi, da bodo od sodišča vnovič zahtevali dostop do dokumentacije, potem ko jim je prvo zahtevo zavrnilo. Sodišče bodo tudi pozvali, naj zasliši tiste priče, ki niso hotele odgovarjati na nekatera njihova vprašanja, konkretnejši pa Pogačnik ni bil.

Poziv za posredovanje informacij v povezavi s temi tremi bankami bodo naslovili tudi na tožilstvo in urad za preprečevanje pranja denarja, poslali pa bodo tudi dopis regulatorjem na Hrvaškem, v Nemčiji in Srbiji, kjer delujejo hčerinske družbe NLB-ja, NKBM-ja in Abanke. "Zahtevali bomo, da nas obvestijo o ukrepih, ki so jih sprožili proti slovenskim finančnim institucijam, ki so delovale v teh državah," je še povedal Pogačnik.

Bilo je tudi jasno razvidno, da so bili pri odločitvah prisotni tudi zunanji vplivi.

Marko Pogačnik