Ondino Jordan Markočič iz Centra za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana smo med drugim povprašali tudi o simptomih in zdravljenju garij. Prosili smo jo še za nasvete študentom, ki živijo v študentskih domovih na Kardeljevi ploščadi. Zaradi garij naj bi pomoč poiskalo devet ali deset študentov.

Kakšni so simptomi, ko nekdo oboli za garjami?
Na obolelih delih kože se pojavijo srbeči izpuščaji. Najdemo jih predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka ...). So v obliki drobnih rožnatih papul, velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dva in dva skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino.

So garje za človeka nevarne?
Garje niso nevarne, so pa neprijetne zaradi srbenja in sekundarne okužbe z gnojenjem zaradi praskanja. Zahtevajo doslednost pri zdravljenju in izvedbi vseh priporočenih ukrepov za okolje (posteljnina, obleka, predmeti).

Kako in koliko časa poteka zdravljenje?
Za uspešno zdravljenje je zelo pomembno, da upoštevamo navodilo zdravnika in proizvajalca zdravila. Mazilo ali kremo vedno nanesemo na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Mazilo nanesemo na celotno telo, od glave do pete. Paziti moramo, da nam mazilo ne pride v oko ali v usta. Če si po nanosu umijemo roke ali druge dele telesa, se moramo na teh predelih ponovno namazati. Kremo ali mazilo pustimo na koži 8-24 ur, odvisno od vrste zdravila, in se nato umijemo najprej s hladno vodo ter šele nato z milom in s toplo vodo.

Perilo in posteljnino operemo v pralnem stroju, kot to delamo običajno! Postopek ponovimo čez teden dni. Zelo pomembno je, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi tesni kontakti, ki so imeli z okuženim stik koža-koža ali spolni odnos, tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbeža. Zato moramo vse, s katerimi imamo tesne kontakte, obvestiti, da imamo garje, in tega ne skrivajmo!

Kako se garje prenašajo?
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), kot so držanje za roke dlje časa, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo. Priložnostni dotik, kot je rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine obolelega je redkejši. Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 cm/min. V zunanjem okolju lahko preživijo 24-36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti.

Nekateri študenti imajo pri sebi domače živali (pse, mačke ...) - bi se garje po študentskih domovih lahko razširile tudi zato?
Izvor okužbe je človek, ki je zbolel za garjami ali je v fazi inkubacije.

Kako je mogoče garje na nekem prostoru dokončno zatreti?
Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega za garjami je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ne moremo oprati, shranimo v plastične vrečke najmanj 72 ur, v tem času pršica pogine. Pohištvo, ki je prevlečeno z blagom, izločimo iz uporabe za 24 ur in nato očistimo s sesalcem. Pohištvo, ki se lahko mokro čisti, po 24 urah pobrišemo z vodo in detergentom. Nedosledno izvajanje vseh ukrepov samo ene osebe v kolektivu lahko povzroči neuspešno zdravljenje celotnega kolektiva!

Kaj svetujete študentom v tistem okolju?
Po izvedbi dogovorjenih ukrepov v študenstkih domovih naj bodo pozorni na pojav srbečih izpuščajev vsaj še 4 tedne. Ob spremembah na koži naj gredo takoj k zdravniku na posvet. Če se ugotovi, da gre za garje, naj dosledno upoštevajo navodila pri zdravljenju in obvestijo vse tesne kontakte (stik koža-koža ali spolni odnos), ki se morajo ravno tako zdraviti. Bolezni se ne smemo sramovati in jo prikrivati, ker s tem najbolj pripomoremo k neuspešni prekinitvi širjenja. Srbenje kože po zdravljenju lahko traja še 2-3 tedne, dokler se z obnovitvijo kože ne odstranijo vsi izločki in ostanki mrtvih pršič. To ne pomeni, da je bilo zdravljenje neuspešno! Zdravnika lahko prosimo, da nam predpiše zdravilo, ki bo zmanjšalo srbenje kože. Če srbenje po treh tednih še vedno traja, se znova posvetujte z zdravnikom.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si