Državni zbor je, kljub ostremu nasprotovanju opozicije, imenoval Branka Maslešo na mesto predsednika vrhovnega sodišča. SDS že pripravlja gradivo za Zalarjevo interpelacijo ali izredno sejo.
Maslešo je podprlo 47 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Poslanska skupina SDS-a je sicer uvodoma predlagala prestavitev te točke dnevnega reda, saj naj ne bi bile razjasnjene vse okoliščine domnevnega Masleševega nepravilnega delovanja v vlogi preiskovalnega sodnika v nekdanji Jugoslaviji. Poslanci njihovega predloga niso podprli.
Zalar: Masleševa poklicna zgodovina neoporečna
Minister za pravosodje Aleš Zalar je pojasnil, da Masleša že vrsto let uživa podporo in zaupanje kolegov in celotne pravne stroke. Po njegovih besedah je njegova poklicna zgodovina neoporečna.
"Upam, da vas je Masleša prepričal tudi s svojim nastopom in dostojno držo," je pred poslanci povedal Zalar. Dodal je še, da je Masleša v prejšnjem režimu opravljal zakonito vlogo in da njegov ogled kraja zločina ni bil nezakonit, hkrati pa je prepričan, da ni prav, da se Maslešo in vse druge sodnike, ki so delovali v prejšnjem režimu, povezuje z Udbo.
Predsednik SDS-a Janez Janša je zatrdil, da so bili pred 10 leti, ko so trdili, da je Masleša s podpisom zapisnika verificiral uboj oziroma umor na meji, obtoženi za lažnivce, "sedaj pa je Masleša to tudi sam priznal". Pojasnil je, da je imelo v tistem času vojaško sodstvo v Sloveniji svoje preiskovalne dežurne sodnike, kar ve tudi iz lastnih izkušenj, ko je bil tudi sam pripeljan pred enega izmed njih.
"Pa ni šlo za umor, je bila manj nujna zadeva. Sodniki iz civilnih sodišč, ki so sodelovali z vojaškim sodiščem, so bili lahko samo sodelavci vojaške protiobveščevalne oziroma tajne službe. Bili so podvrženi dvojnim merilom, tistim, ki so veljala za javnost, in tistim, ki so bila objavljena v tajnih predpisih in so bili tudi po takratni ustavi nezakonita. Masleša je bil tam kot instrument aparata, ki je sistemsko kršil človekove pravice," je prepričan Janša.
Miran Potrč (SD) je prepričan, da so vse obtožbe zoper Maslešo izmišljene. Napoveduje, da bodo v poslanski skupini kandidata, "ki je stoično prenašal vse žalitve in predložil vse dokaze", podprli. Članica iste stranke Darja Lavtižar Bebler dodaja, da so obtožbe zoper Maslešo žaljive in da v njem vidi pokončnega človeka, ki bo na mestu predsednika vrhovnega sodišča to držo tudi obdržal.
Na ministrstvu za pravosodje so zadovoljni z imenovanjem Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa že pripravlja gradivo za izredno sejo ali za interpelacijo zoper pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Za katero obliko razprave bo šlo, se bodo v poslanski skupini SDS-a še odločili.
Gorenak: Zalar ni opravil svojih nalog
Vinko Gorenak (SDS) je pojasnil, da sta se sodni svet in občna seja izrekla le o primernosti kandidata brez argumentacije. "Prejšnji teden pa je bilo s strani 'ortodoksnega zagovornika preteklosti' rečeno, da so bili podani vsi dokazi in da je bil postopek transparenten. Mar res?" se sprašuje Gorenak. Na koncu je še dodal, da je z "ortodoksnim zagovornikom preteklosti" mislil na Mirana Potrča.
Presečnik: Povejte raje, "ta in ta je naš, zato je primeren"
"Povejte raje 'ta in ta je naš, zato je primeren kandidat', da bomo vedeli, kakšni so vaši kriteriji. Od koalicije bi pričakovali, da bo predlagala moralno nespornega kandidata," je zatrdil Jakob Presečnik (SLS).
Borut Sajovic (LDS) meni, da je Zalar korektno opravil svoje delo in da je Masleša primeren za opravljanje funkcije, za katero kandidira. Odzval se je tudi na Gorenakove besede o zagovornikih preteklosti. Pojasnil je, da so v preteklost najbolj zazrti tisti, ki še zmeraj poskušajo deliti narod, zazrtost v preteklost pa je po njegovih besedah njihova največja travma.
Masleši nasprotuje predvsem SDS
Polemika o primernosti Branka Masleše za predsednika sodišča se je začela s pismom poslancev SDS-a, naslovljenim na mednarodno javnost, v katerem Masleši med drugim očitajo nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije, glasovanje za zadnjo smrtno kazen, izrečeno v Sloveniji, in sodelovanje pri legalizaciji umorov prebežnikov na meji. Pozneje je Masleševa ravnanja komentiral tudi njegov nekdanji kolega, ustavni sodnik Jan Zobec, ki je dejal, da naj bi Masleša evforično opisoval ustrelitev nekega prebežnika.
Na te očitke se je Masleša nato odzval in jih odločno zavrnil. Kot trdi sam, nikoli ni evforično in z navdušenjem pripovedoval o ustreljenem beguncu na meji tedanje Jugoslavije, niti ni bil nenaklonjen osamosvojitvi. Ob tej priložnosti je Masleša dejal, da razmišlja o kazenski ovadbi Zobca zaradi razžalitve oz. žaljive obdolžitve. Očitkom zoper Maslešo se je pozneje pridružil še vrhovni sodnik Rudi Štravs, ki je potrdil Zobčeve besede.
Strankarski odzivi
Na politični ravni pa je medtem podpora pravosodnega ministra Aleša Zalarja Masleši sprožila namigovanje na možnost interpelacije, ki bi jo zoper Zalarja vložil SDS. Zalar kljub temu od predloga ni odstopil. Predlog ministra za pravosodje je podprl tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da še ni bilo kandidata, ki bi imel podporo tako občne seje kot sodnega sveta, tako da Zalarja pri njegovi izbiri podpira in predlaga, da vrhovno sodišče tako končno le dobi predsednika.
K razčiščenju nekaterih dejstev je pozval tudi Zbor za republiko. SDS je predlagal odložitev odločanja, vendar je pravosodni minister ob tem dejal, da je celoten postopek že v rokah državnega zbora. Maslešo sicer podpirajo vladne stranke, a je pred dnevi presenetila predsednica poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem, ki na mandatno-volilni komisiji ni podprla predloga za imenovanje Masleše, saj meni, da predlog, ki vzbuja takšne dvome, ni dober.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje