Kmetijski minister Dejan Židan in gospodarska ministrica Darja Radić sta se ob podražitvah hrane v začetku letošnjega leta odločila, da težavo dviganja trgovskih cen zajezita s sprejetjem kodeksa pravičnih odnosov med vsemi členi prehranske verige (kmeti, živilci in trgovci), če ta ne bi zalegel, pa bi Židan trgovske marže omejil z zakonom. Foto: MMC RTV SLO
Kmetijski minister Dejan Židan in gospodarska ministrica Darja Radić sta se ob podražitvah hrane v začetku letošnjega leta odločila, da težavo dviganja trgovskih cen zajezita s sprejetjem kodeksa pravičnih odnosov med vsemi členi prehranske verige (kmeti, živilci in trgovci), če ta ne bi zalegel, pa bi Židan trgovske marže omejil z zakonom. Foto: MMC RTV SLO
Denar
Zdaj so plačilni roki tudi za sveže izdelke 90-dnevni, po predlogu kodeksa, naj bi se skrajšali na 12 dni. Foto: MMC RTV SLO

Vsebina predloga kodeksa za zdaj še ni javna, po pisanju današnjega Dela pa naj bi bila ena ključnih predlaganih rešitev obvezno navedena neto cena proizvoda v pogodbi med dobaviteljem in trgovcem.

Ker se je v preteklosti že dogajalo, da so trgovci dobaviteljem postavljali pogoje o sodelovanju z diskontnimi prodajalci, naj bi kodeks to v prihodnosti onemogočil, saj vsebuje določilo, po katerem naj bi se trgovec in njegov dobavitelj obvezala, da sodelovanja ne bosta pogojevala s tretjo stranko.

Razumnejši plačilni roki, pri svežih izdelkih samo 12 dni
Kodeks naj bi trgovce zavezal, da bodo morali ves denar, zbran v humanitarne namene, res vplačati v ta namen. Pripomogel naj bi tudi k temu, da bodo živilci plačilo za svoje proizvode prejeli v razumnem roku. Predlagano je, da ta čas ne bi smel biti daljši od 30 dni po dnevu dobave, razen pri svežih proizvodih, kjer naj bi bila zgornja meja največ 12 dni od dneva dobave, pri zamrznjenih proizvodih pa največ 20 dni.

Kodeks naj bi bil zavezujoč, nad njegovim spoštovanjem pa naj bi bil vzpostavljen tudi nadzor. Ali bo zanj skrbel varuh pravic udeležencev v oskrbi s hrano, agencija za varstvo konkurence ali kdo drug, po pisanju Dela še ni znano. Predvideno pa je, da bo smel nadzornik tiste, ki ne bodo spoštovali določb kodeksa, javno razkriti, kršitelj pa naj bi kazen plačal v obliki humanitarnega prispevka.

Nič več zaračunavanja boljšega položaja na policah?
Predlog kodeksa dobre prakse predvideva tudi predpis, kaj vse sme trgovec zaračunati dobavitelju, vseboval pa naj bi tudi popis nedovoljenih praks v odnosu med dobavitelji in trgovci, po katerem trgovec svojemu dobavitelju ne bi več smel izstavljati dodatnega računa glede na položaj njegovih izdelkov na trgovski polici.

Kmetje in njihova združenja naj bi se prostovoljno zavezala, da bodo najmanj dve tretjini svoje kmetijske proizvodnje, namenjene prodaji živilskopredelovalni industriji oziroma trgovini, prodale predelovalnim podjetjem s sedežem v Sloveniji oz. trgovcem, ki poslujejo pri nas. Vendar le pod pogojem, da je povpraševanje po njih in če je ponujena razumna cena.

Ministrstvo: Dokument je še v fazi usklajevanja in ni bil namenjen javnosti
Osnutek predlaganega kodeksa se bo sicer najverjetneje še spremenil, saj imajo vsi, na katere se kodeks nanaša, do četrtka čas za posredovanje pripomb. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa opozarjajo, da je dokument še vedno v fazi delovnega osnutka. Ob tem so poudarili, da se držijo dogovora skupine za pripravo ukrepov za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano in ministrov, da pred zaključkom dela o vsebini ne bodo komunicirali v javnosti.

"Prvi delovni osnutek dokumenta je bil sicer posredovan vsem članom delovne skupine z vednostjo, da gre za prvo interno različico, ki je namenjena članom delovne skupine in ne širši javnosti," so izpostavili in dodali, da je bila s tem prvim predlogom odprta vsebinska razprava, zato še ne morejo oceniti, kakšen bo usklajen predlog, ki bo v maju predstavljen obema ministroma.