Moja dežela
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 102 glasov Ocenite to novico!
Denar
Revščina se poglablja, česar pa država ne vidi ali pa noče videti, pravi sociologinja Vesna Leskošek. Foto: BoBo
Vesna Leskošek
Dekanja Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek opozarja, da se razmere, čeprav se na prvi pogled morda ne zdi, zaostrujejo - vedno bolj se individualiziramo, trg je vedno bolj svoboden, zaposluje se vedno bolj prekarno in ljudje težko dobijo zaposlitev. Posledice takšnih razmer so vidne že danes, še bolj pa jih bomo občutili v prihodnosti. Foto: Osebni arhiv
Prehranski paket
"Nekako imam občutek, da se vračamo v 19. stoletje, kjer socialne države še ni bilo, ljudje so bili večinoma odvisni od dobrodelnih organizacij, kar pomeni, da ne dobite več pomoči v denarju, ampak v hrani in drugih dobrinah," pravi Vesna Leskošek. Foto: BoBo
       Če človeku daste denar, s katerim lahko preživi, potem se mu ni treba ponujati na trgu za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. Torej če hočete trgu omogočiti, da je čim svobodnejši, potem morate ljudi popolnoma podrediti temu trgu, na neki način jih morate razčlovečiti, kar se zgodi tudi z označevanjem ljudi za goljufe in lenuhe. Človek ne sme več preživeti tako, da mu pomaga država, ampak mora biti popolnoma odvisen od trga dela.       
Evri, denar
"Socialne pravice se krčijo po celotni Evropi, ker je treba trgu omogočati, da postaja vedno svobodnejši in ravno socialna država je ena izmed največjih ovir svobodnemu trgu." Foto: Pixabay
       Sistem smo liberalizirali, ljudje so danes prepričani, da njihov položaj ni več posledica nekih strukturnih značilnosti družbe, ampak njihovih osebnih okvirov, v katerih živijo. Kar ni res, na naš položaj vedno vplivajo strukturni razlogi, ki jih je vzpostavila država. To, da smo danes prepričani, da so to naše lastne izbire, kaže na to, kako oddaljena je že ideja socialne države.       
Zavod za zaposlovanje
Mladim, ki pogosto več let po končanem izobraževanju ne dobijo redne zaposlitve, pogosto na pomoč priskočijo starši, t. i. sendvič generacija. Foto: BoBo
       Najboljše položaje v družbi zasedajo tisti, ki imajo najboljše zveze ali največ denarja, in nihče ne meri njihovih sposobnosti. To, da neki direktor dobi 20.000 evrov plače na mesec, zagotovo ne odraža njegovih sposobnosti. Toliko plače ima, ker jo lahko ima, ker se nekdo odloči, da je toliko vreden na trgu. Se pravi, da je to, da najsposobnejši zasedajo najvišje položaje, zgolj mit.       
       Vsi napori in opozorila nevladnih organizacij ne naletijo na odprta ušesa, ker ljudje očitno na položaj drugih gledajo skozi svoj lasten položaj.       

Dodaj v

"Občutek imam, da se vračamo v 19. stoletje, ko socialne države še ni bilo"

Intervju s sociologinjo Vesno Leskošek
16. januar 2017 ob 06:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zaposlitev in revščina v preteklosti nista hodili z roko v roki, danes pa zaposlitev ne zagotavlja več poti iz revščine, pod prag tveganja revščine niso padli zgolj številni prekarci, ampak se jim, kot poudarja dekanja Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek, vse bolj pridružujejo tudi zaposleni za polni delovni čas.

Z revnimi zaposlenimi so se v 70. letih preteklega stoletja najprej srečali v ZDA, vse večja skupina pa so v zadnjih letih postali tudi znotraj EU-ja, izjema ni niti Slovenija. Fleksibilizacija trga delovne sile, prenos strukturnih težav na pleča posameznika, vse "vitkejša" socialna država so samo nekateri izmed dejavnikov, ki so povzročili, da so se v primežu revščine znašli tudi zaposleni. Vesna Leskošek, ki revščino, družbeno neenakost in socialno državo preučuje že vrsto let, pravi, da država ne vidi ali pa noče videti, da se revščina poglablja.


Še pred nekaj desetletji smo zaposlitev povezovali z dostojnim preživetjem, danes pa so razmere precej drugačne, saj so se med revnimi znašli tudi ljudje z zaposlitvijo. Kaj povzroča revščino med zaposlenimi oziroma kakšne so okoliščine ljudi, ki se znajdejo med revnimi zaposlenimi?
Mi smo raziskavo o revščini zaposlenih delali leta 2009, od takrat se je marsikaj spremenilo. Takrat se je pokazalo, da je med revnimi zaposlenimi največ tistih, ki niso zaposleni za polni delovni čas in za nedoločeni čas. Za tiste, ki so se znašli v tem položaju, je bilo zelo težko, to so bili predvsem mlajši ljudje, ki si zaradi tega niso mogli načrtovati svojega življenjskega poteka. To, da nimaš stalne pogodbe o zaposlitvi, ima veliko posledic tudi za vsakdanje življenje. Če pogledamo revne zaposlene v sedanjem času, lahko vidimo, da se med njimi zvišuje odstotek tistih, ki so zaposleni za polni delovni čas, ker zelo veliko ljudi prejema minimalno plačo ali se višina plačila giblje tik nad minimalno plačo. Tako se danes pogosto zgodi, da niti dve plači ne zadoščata za preživetje družine, ker so dohodki tako nizki.

Kako se revni zaposleni soočajo s svojim položajem in kakšne strategije preživetja uporabljajo?
Kadar gre za mlade, ki pogosto več let po končani fakulteti ne dobijo redne zaposlitve, jim na pomoč pogosto priskočijo starši, ki jim pravimo tudi "sendvič generacija". Torej generacija, ki v sedanjem času prevzema skrb tako za svoje ostarele starše kot za svoje otroke. To ne pomeni, da starši svojim otrokom nudijo zgolj stanovanje, ampak prevzemajo tudi skrb za plačevanje računov, ker so dohodki mladih nizki. Na drugi strani to pomeni, da mladi ne morejo živeti osamosvojenega življenja, kar ima zagotovo učinke na celoten življenjski potek. Za mlade je namreč ključno to, da del svojega življenja preživijo tudi tako, da spoznavajo sami sebe, da živijo v nekih neodvisnih položajih, v katerih se učijo, kako ravnati z denarjem, ugotavljajo, kaj si sploh želijo in kdo so. Tako se zgodi, da preidejo iz ene odvisnosti v drugo, torej od življenja s starši do življenja s partnerjem ali partnerico. A med revnimi zaposlenimi niso zgolj mladi, ampak je vedno več tudi starejših, njihove strategije preživetja se seveda razlikujejo od mlajših generacij. Pogosto opravljajo več kot eno službo, čeprav je to zelo težko, ali si pomagajo s sivim trgom. Številni menijo, da imajo ljudje, ki so revni, več možnosti za to, da si ustvarijo lastno ekonomijo, na primer, da imajo svoje vrtičke, na katerih pridelujejo zelenjavo. Ampak podatki pokažejo, da to zmorejo zgolj pripadniki srednjega razreda. Samooskrba je med tistimi iz srednjega razreda največja zato, ker vrt zahteva redno oskrbovanje, ki je tudi časovno določno. To si lahko privoščijo samo tisti, ki imajo reden delovni čas, redne dohodke ali pa so recimo upokojeni. Revnejši so po navadi izključeni iz tega, ker morajo za svojo eksistenco porabiti večino svojega dnevnega časa.

Zakaj se zdi, da se revni zaposleni tako pogosto sprijaznijo s svojim položajem?
Ponotranjili smo prepričanja o individualizaciji in zato odgovornost z nekih strukturnih pogojev prenašamo na posameznike. Poudariti je treba, da ti ljudje sploh nimajo drugih možnosti. Položaj, v katerem so se znašli, ni nobena izbira, saj človek ne bi izbral tveganega položaja, ki škodi njegovemu lastnemu življenju, ampak je v ta položaj potisnjen, saj nima dostopa do drugačnega trga dela. Vemo pa tudi to, da je pri nas trg dela eden izmed najbolj fleksibiliziranih trgov dela v celotni Evropi. Če pogledamo recimo odstotek mladih, ki delajo v prekarnih zaposlitvah pri nas, je ta eden izmed najvišjih odstotkov v celotni Evropi.

So revni zaposleni preveč nehomogena skupina, da bi se lahko učinkovito organizirali in zahtevali pravice?
Iz zgodovine vemo, da se ljudje, ki so najbolj deprivilegirani, nikoli niso zmogli upirati, delati revolucij in se združevati. Razlog je preprost - preveč so okupirani s svojim lastnim preživetjem. Če je tvoje vsakodnevno vprašanje, kaj bom danes jedel in kako bom preživel svoje otroke, potem te to vprašanje popolnoma okupira. V takem položaju se enostavno ne zmoreš osredotočiti še na to, da boš še političen in delal upore.

Pri nas se je kar dobro prijel stereotip, ki revne označuje za lenuhe, ki pogosto izkoriščajo pomoč države. Koliko so k temu pripomogle politike, sprejete v zadnjih letih?
Mislim, da so ravno politike tiste, ki so začele ta prepričanja pri nas utrjevati. Če pogledam na zgodovino denarnih prejemkov, potem ste vedno našli ljudi, ki so bili sumničavi do ljudi, ki so prejemali pomoč. Vedno so se pojavljala vprašanja o tem, ali kdo goljufa, ali sistem izvaja dovolj nadzora, da zazna goljufe. Ampak so bile politike pametne v tem smislu, da so ločile zdravorazumsko dojemanje socialne države in pomoči ljudem v stiski od tega, kar mora država zagotavljati: da vsak človek lahko dostojanstveno živi. Zato so bili denarni dodatki dovolj visoki, da je vsak lahko preživel, vsi sistemi pa so poznali tudi načine, kako se spopadati z nekom, ki goljufa. To, da je politika pred leti ukrepe utemeljila na prepričanju o goljufanju, je imelo po mojem mnenju zgolj en namen, in sicer zmanjšati socialne pravice in dostop do njih. O goljufijah namreč takratna politika ni imela podatka, saj v Sloveniji teh podatkov dejansko ni. Prepričanje o tem se med ljudmi utrjuje, ker politika o tem veliko govori. Pred sabo imajo zdaj že razvpito podobo človeka, ki z BMW-jem ali z mercedesom pripelje svojega otroka v vrtec, hkrati pa zahteva subvencijo vrtca. Torej imajo podobo človeka iz srednjega razreda, ki poleg tega, da ima vse, še goljufa. Utrjevanje teh prepričanj je imelo namen zmanjšati družbeno soglasje o tem, da so denarni dodatki upravičeni, da so pravični. In to se mi zdi, da je bil eden izmed ukrepov, ki je namensko rušil družbeno solidarnost.

Krčenje socialnih pravic lahko sicer spremljamo po vsej Evropi.
Seveda Slovenija pri tem ni nobena izjema, socialne pravice se krčijo po celotni Evropi, ker je treba trgu omogočati, da postaja vedno svobodnejši in ravno socialna država je ena izmed največjih ovir svobodnemu trgu. Predvsem zaradi tega, ker socialna država vedno omogoča neko določeno mero dekomodifikacije. Če človeku daste denar, s katerim lahko preživi, potem se mu ni treba ponujati na trgu za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. Torej če hočete trgu omogočiti, da je čim svobodnejši, potem morate ljudi popolnoma podrediti temu trgu, na neki način jih morate razčlovečiti, kar se zgodi tudi z označevanjem ljudi za goljufe in lenuhe. Človek ne sme več preživeti tako, da mu pomaga država, ampak mora biti popolnoma odvisen od trga dela. Tudi v Veliki Britaniji in na Irskem so imeli obsežne kampanje za preganjanje goljufov, ljudje so lahko anonimno prek spletne strani prijavili tistega, za katerega so menili, da izkorišča socialne prejemke. Na Irskem se je potem v enem letu povečalo število anonimnih prijav s tisoč na ok. 11.000 v letu 2015, od teh je bilo le 147 ugotovljenih in obsojenih, kar je 1,6 odstotka. Hkrati so ugotovili, da je zelo veliko ljudi, ki bi bili upravičeni do nekega dodatka, a ga ne uveljavijo. Resnična težava niso goljufije, ampak ljudje, ki živijo v resnični bedi in dodatkov ne uveljavijo.

Poleg stereotipa o revnih ljudeh kot lenuhih se zadnja leta precej širi tudi prepričanje, da je vsak za svoj položaj odgovoren sam, tveganja se vse bolj individualizirajo. Zakaj se ljudje ne obračajo več na državo oziroma od nje ne pričakujejo rešitve za položaj, v katerem so se znašli?
Sistem smo liberalizirali, ljudje so danes prepričani, da njihov položaj ni več posledica nekih strukturnih značilnosti družbe, ampak njihovih osebnih okvirov, v katerih živijo. Kar ni res, na naš položaj vedno vplivajo strukturni razlogi, ki jih je vzpostavila država. To, da smo danes prepričani, da so to naše lastne izbire, kaže na to, kako oddaljena je že ideja socialne države. Prihajamo do zelo podobnih ideologij, ki so značilne za Združene države Amerike - vsak kuje svoje sanje in za to je odgovoren sam. Ena izmed značilnosti liberalizacije je tudi ta, da imamo zelo poenostavljene politike, s tem ciljam na prepričanja, da lahko z lahkoto v nekaj korakih dosežemo neki cilj. Veliko politik aktivacije temelji na ideji, da lahko človeka motiviraš in ga v nekaj korakih pripraviš na zaposlitev. Raziskave v tujini so pokazale, da takšen sistem ne deluje, da predvsem temelji na delovanju korenčka in palice, torej na nagradah in kaznovanju. Ampak zakaj še naprej verjamemo, da deluje? Zaradi tega, ker je tako zelo preprost, ljudje iščejo preproste recepte, kako doseči neko spremembo. In to so tipične ameriške sanje. Vemo pa, da je realnost veliko kompleksnejša.

Vse več ljudi potrebuje pomoč, a se pogosto ne obrnejo na pristojne institucije, ampak na dobrodelne organizacije. Včasih se zdi, da bo socialno državo zamenjala dobrodelnost. Zakaj je to lahko problematično?
Nekako imam občutek, da se vračamo v 19. stoletje, ko socialne države še ni bilo, ljudje so bili večinoma odvisni od dobrodelnih organizacij, kar pomeni, da ne dobite več pomoči v denarju, ampak v hrani in drugih dobrinah. Vendar vemo, da so prehranski paketi dolgoročno zdravju škodljivi, sestavljeni so iz bele moke, sladkorja, makaronov, olja in konzerv. Revni ljudje imajo pogosto čezmerno telesno težo, ker jedo visokokalorično hrano z nizko hranilno vrednostjo. Pomoč v hrani je omogočila tudi razvoj novih multinacionalk - bank hrane. Te imate vsepovsod, na Finskem jih sicer nočejo, ker se dobro zavedajo, da gre za multinacionalke. Pri nas se šele omogoča razvoj bank hrane, ki upravljajo ostanke hrane. Zavedati se moramo, da so dobrodelne organizacije vedno selektivne, medtem ko je socialna država univerzalna. Vedno imate neke skupine ljudi, ki so iz dobrodelnosti izključene, dobrodelnost tudi ni enako distribuirana po celotni državi. Sicer ne moremo govoriti o tem, da socialne države ni več, ker je zelo raztegljiva in sega od minimuma zagotavljanja preživetja do obsežne državne podpore ljudem, da lahko kakovostno organizirajo svoja življenja. Kadar rečemo, da nimamo socialne države, s tem mislimo, da je socialna država vse bolj šibka in vitka - in ravno ta vitkost socialne države se že pozna pri socialnem statusu ljudi.

Dotakniva se še neenakosti, za katero številni ekonomisti menijo, da je do neke mere dobrodošla, saj naj bi bila gonilo rasti. Hkrati naj bi pripomogla tudi k temu, da napredujejo tisti najsposobnejši. Ali je res tako ali v resnici izgubljamo talente, ker vsi pač nimamo enakih možnosti?
Najboljše položaje v družbi zasedajo tisti, ki imajo najboljše zveze ali največ denarja, in nihče ne meri njihovih sposobnosti. To, da neki direktor dobi 20.000 evrov plače na mesec, zagotovo ne odraža njegovih sposobnosti. Toliko plače ima, ker jo lahko ima, ker se nekdo odloči, da je toliko vreden na trgu. Se pravi, da je to, da najsposobnejši zasedajo najvišje položaje, zgolj mit. Torej bi morali verjeti tudi, morda ljudje to res verjamejo, da so tisti, ki so najrevnejši, najmanj sposobni. Willkinson in Pickett v knjigi Stanje duha: zakaj so enakopravnejše družbe skoraj vedno uspešnejše ugotavljata, da so najuspešnejše države tiste, ki so najbolj egalitarne. Torej to, da neenakost pospešuje gospodarsko rast, zadovoljstvo, prosperiteto, ne drži. Seveda enakost ni istost, to ne pomeni, da bi morali vsi imeti iste potrebe in živeti na isti način, ampak pomeni to, da smo vsi enaki v človečnosti, da imamo vsi možnost, da se razvijamo, da smo ustvarjalni.

Če pravite, da nekateri s svojo sposobnostjo, delavnostjo ne morejo upravičiti tako visokih zneskov, kot jih prejemajo, bi bila potem smiselna višja obdavčitev najbogatejših?
Ne samo smiselna, mislim, da bi bila pravična. Sploh pa je pravično obdavčiti finančne transakcije. Ko enkrat denar začne delati denar, potem človek za to ni naredil nič, razen tega, da je postal bogat. Ampak to, da je postal bogat, nikakor ne pomeni, da je tudi najsposobnejši. Tako da je obdavčitev najvišjih prihodkov in finančnih transakcij pravična, ker nikakor ni več odraz dela, ki ga opravimo.

Bi bil nujen boljši sistem redistribucije, če gospodarska rast ne prispeva k blaginji vseh?
Znova sva pri vprašanju socialne države, ki je ni, če ni sistema redistribucije. Ta je mogoča samo tako, da država davke pobere in denar redistribuira po lestvici navzdol. In znova se postavlja vprašanje, v kolikšni meri smo še socialna država - vedno manj zaradi tega, ker imamo vedno manj sredstev za redistribucijo. Poglejmo ukrep razbremenitve plač strokovnjakov. Davčni odpustek ne bo bistveno spremenil dohodkov, država pa je kar veliko izgubila. Se pravi, da je izguba države veliko večja od dobitka, ki ga ima posameznik od tega ukrepa. Izgubijo seveda tisti, ki so na dnu družbene lestvice in bi najbolj potrebovali zaščito države.

Se vam zdi, da država ignorira, da bi bilo treba zagotoviti pravičnejšo delitev?
Mislim, da država ne vidi ali noče videti, da se revščina poglablja, tega argumenta preprosto noče sprejeti. Vsi napori in opozorila nevladnih organizacij ne naletijo na odprta ušesa, ker ljudje očitno na položaj drugih gledajo skozi svoj lasten položaj. Čeprav se mogoče na prvi pogled ne zdi, se položaj zaostruje, vedno bolj se individualiziramo, trg je vse svobodnejši, zaposluje se vedno bolj prekarno in ljudje težko dobijo zaposlitev. Učinki se že kažejo, absolutno se bodo še bolj kazali v prihodnosti.

In to čeprav je bilo lani brezposelnih manj, znižala se je tudi stopnja revščine.
To pomeni zgolj neka nihanja iz leta v leto, saj revščina tako ali tako iz leta v leto niha, ampak če pogledate rast od leta 2005 do danes, boste videli, kako počasi raste. Tako podatki nevladnih organizacij kot podatki o tveganju revščine kažejo, da se revščina poglablja. Sicer imamo pri nas še vedno dober dostop do zdravstva in izobraževanja, čeprav je tudi za to vedno več ovir. Ne glede na to pa mislim, da se v celotni Evropski uniji razmere polagoma slabšajo in da so dokaj neustavljive. Imamo poplavo poenostavljenih konceptov, ki nadomeščajo socialno državo, recimo zadnja leta se veliko govori o investicijski državi in ne več o socialni državi. Se pravi, potrebujemo zgolj državo, ki bo investirala v tistega posameznika, od katerega bo imela korist. In takšnih konceptualnih premikov je več, eden izmed teh je tudi ta slavna aktivacija.

Za konec bi zastavila še vprašanje o univerzalnem temeljnem dohodku, ki ga kot prva država v EU-ju uvaja Finska. Se vam zdi v prihodnosti neizogibno - glede na to, da živimo v družbi, kjer je delo visoko cenjeno, dela pa ni dovolj za vse -, da bodo morale takšen ukrep sprejeti tudi druge države?
Prav daleč več tako ne bo moglo iti, ko se bo revščina začela še bolj poglabljati in ko se bodo začeli kazati večji učinki te revščine, se bodo države morale nekako odzvati, ker bo drugače skupno življenje nemogoče. Ali bo to UTD, ne vem. Jaz UTD razumem zgolj kot obliko redistribucije, oblik redistribucije pa je več. UTD je dobra oblika redistribucije, če imajo od nje največ tisti, ki so na dnu družbene lestvice. Ker smisel vsake redistribucije je ravno dekomodifikacija, in UTD ima ambicijo ljudi osvoboditi od pritiskov trga delovne sile. Ljudje po eni strani nasprotujejo UTD-ju ravno zaradi tega, ker ljudi osvobaja od tega pritiska, na drugi strani pa tudi zaradi tega, ker mislijo, da smo ljudje po naravi leni in se bomo zadovoljili zgolj z UTD-jem ter ne bomo več želeli iskati dela. Mislim, da to ni res, saj ti ravno UTD da možnost, da se osvobodiš pritiskov in začneš razmišljati o tem, kakšno življenje bi res rad živel.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
mlamat
# 16.01.2017 ob 06:42
A niste ravno na RTV razglasili Slovence za lenuhe, ker nočejo za 600€ delati nočne smene v Revozu?

Jaz bi dal levo nogo, da bi videl Bobovnika en mesec delati na tekočem traku.
firtoh
# 16.01.2017 ob 07:03
komplikator
Imaš samsko osebo,ki dela za minimalca. Če je v najemu,mu najemnina poje polovico dohodka.Čez mesec rabiš še kaj drugega plačat in kupit za preživetje.Tudi,če imaš 1000 evrov,moraš vsak evro obrnit,bog pomagaj,da pa ti crkne pralni stroj al pa štedilnik.
mali_piscek
# 16.01.2017 ob 07:08
Hvala za krasen prispevek. Čista resnica. Osebno sicer ne verjamem, da bo kdaj uveljavljen UTD, ker to pač ni v naravi človeka.

Dovolj sem star, da dobro poznam tudi drugačne razmere. Pa ne me, prosim, proglasiti za ljubitelja komunizma, ker to nikoli nisem bil. Veliko sem bil tudi v tujini, tako da dobro poznam, kako deluje tudi kapitalizem.

Žalosten sem, ko opazujem razčlovečenje ljudi, ki se v zadnjem času dogaja. Zavedati bi se bilo treba, da ni lepo živeti v družbi, ker so prevelike razlike in ogromno bede. Tudi bogatašu v takšni družbi ni lepo. Ne bo se počutil varnega. Lepo je biti v družbi, kjer je večina zadovoljna in kreativno ustvarja, kar pelje k nadaljnjemu razvoju.

Rajši sem srednji razred na n.pr. Norveškem kot bogataš v Južni Ameriki.

Če bi bilo malo več razuma in malo manj pohlepa, bi nam bil veliko lepše.
heron
# 16.01.2017 ob 06:56
Ko bo delo imelo ponovno ceno, kot jo je imeli v preteklosti, bo drugače. Oz. drugače povedano, ko bo pošten delavec za pošteno delo dobil pošteno plačilo, se bo situacija obrnila. Težava je v tem, da so pri koritu najbolj pokvarjeni in največ požrešnih. Velika grozljivka pa je, kako ti ljudje razmišljajo, oz. kako razmišljajo ljudje, ki nekako režejo kruh. To so ljudje, ki v življenju največkrat niso ničesar delali, niso okusili nič, razen zavetja mame in financ očeta. Če bi vlada hotela bi enostavno sprejela zakon, s katerim bi uzakonila najmanjši možni znesek za 170 urno delo,brez dodatkov na 900 eur. Ne govorit, da bi firme propadle zaradi tega, ker ne bi
ni maitre
# 16.01.2017 ob 07:00
Odličen članek in prav je, da se o tem čim več govori.
pozitivc
# 16.01.2017 ob 06:33
Kapitalizem je ob veliko slabega prinesel tudi veliko dobrega. Zdaj pa smo na taki stopnji, da bi edino UTD omogočil, da sistem še neka funkcionira. Drugače lahko kmalu pričakujemo kako revolucijo pa vojne pa kak totalitaren sistem
sv
# 16.01.2017 ob 06:48
Želeli smo si kapitalizma in sedaj ga imamo. Vsi ne morejo in ne bodo nikoli bogati in bogati ne bodo nikoli gledali na koristi revnih. Rešitev? Sigurno ne bo lepa.
nejcandrej
# 16.01.2017 ob 07:17
Važno, da so kazni policistov od 500-2000eur, plače pa 550eur.
mikitr
# 16.01.2017 ob 07:01
Politika je tista ,ki za svoje ljudi ne poskrbi.Prvo je pravna država,ki je ni,druga je uvoz delovne sile ,ki ruši trg delovne sile v državah EU,prav tako v Sloveniji,tretje je selitev proizvodnje v tretje države,kjer ljudje delajo v nečloveških pogojih(za pest riža).Jasno je ,da je uvedba UTD prihodnjost, saj bo visokotehnološka proizvodnja,nujen orehod na zelene energije,....pomenilo ,da bo veliko delovne sile nepotrebne,brez UTD bo ta plačilno nesposobna,brez toka denarja pa ne bo tudi gospodarske rasti.
ajša55555
# 16.01.2017 ob 08:13
Definitivno se danes najbolj splača bit politik ali pa v JU. Super plače za nič dela ali pa skoraj nič. Skratka noben se ne pretegne kot delavec za minimalca od 500-600€ v trgovini, skladišču multinacionalk, na gradbišču, za tekočim trakom, v bolnici, čistilke.....skratka imamo preveč zgaranih delavcev na minimalcu in peščico tako bogatih, da denarja nebi potrošili, če bi se še 100x rodili.
In sedaj en pametnjakovič ugotovi, da so si ti na minimalcu sami krivi, ker se ne znajdejo ???
Dejstvo pa je, da je kriv sistem, ki pa se ni sam naredil ampak ga je naredila JU s politiki pod vodstvom lastnikov korporacij !!!
In to je srž problema in ne tisti na sociali, ki so kapljica v morju problemov !
Če bi pa folk vsaj razmišljal, da je treba dostojno plače zvišat-ne za 5 € in se nehal ukvarjati s socialci, ki kao dobijo preveč, bi bil pa tudi že zelooooo velik napredek.
Kadarkoli se začnemo pogovarjat o minimalcih, se začne obtoževat socialce, kot da so oni glavni krivci za situacijo, ker so ostali brez službe, ali zboleli, ali imeli nesrečo (se poškodovali, izgubili premoženje) in nas spravljajo v finančni propad zaradi tistih par €.
Redkokdaj se kdo spomni politikov-sploh tistih "ta pripravljenih" in preobsežnega državnega aparata,pa najbogatejših zdravnikov in bančnikov, da ne omenim raznih tajkunov, ki pa so RESEN problem današnje situacije zaradi svoje požrešnosti.
Aja pa še upokojencev ne smem pozabit, ki jim nekateri najraje ne bi dali nič, čeprav so 30-40 let zanjo plačevali.
Za bruhat tole naše razmišljanje.
Adi H.
# 16.01.2017 ob 07:16
Se ni za čuditi, zakaj je vedno več Titonostalgikov. Bil je zdaleč najpravičnejši sistem. Razmerja plač takrat največ 1:4, danes pa 1:80. In nekateri celo verjamejo, da si nekdo zasluži takšno plačo.
Luka Novak
# 16.01.2017 ob 06:59
"Občutek imam, da se vračamo v 19. stoletje, ko socialne države še ni bilo"

Bismarckov model zdravstvenega varstva je model zdravstvenega varstva, ki temelji na načelih obveznega, z zakonom predpisanega javnega zavarovanja, področjem zavarovanja pa nato avtonomno upravljajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb. Leta 1889 ga je ustanovil nemški kancler Otto von Bismarck. Po tem sistemu je urejeno zdravstveno varstvo tudi v Sloveniji.

Začetki tovrstnega urejanja zdravstvenega varstva segajo v petdeseta leta 19. stoletja, ko so se na našem ozemlju ustanovile Bratovske skladnice, nekakšne blagajne, iz katerih so se financirale najnujnejše zdravstvene storitve za delavce. Bismarckov model se na našem ozemlju uradno sprejme leta 1889. Avstro-Ogrska (pod katero je Slovenija takrat spadala) pa je tako tretja država na svetu, ki je sprejela ta model. Prvi zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju pa je bil sprejet leta 1892.

Na žalost Cerar (in še kakšen slovenski politik) ni niti približno Otto von Bismarck, vendar je nam bolj všeč politik tipa Cerar. In tudi naša zdravstvena ministrica prelaga datum reforme iz meseca v mesec, Otto von Bismarck bi jo že zdavnaj odslovil.

Kar smo izbrali, to imamo.

Delajmo se torej še naprej, da je vse OK.

Pa več zdrave kmečke pameti na prihodnjih volitvah.
JakobJak
# 16.01.2017 ob 07:17
UTD je edina pametna rešitev za precej problemov...
bodimo med prvimi državami, ki uvajajo nekaj dobrega
xes
# 16.01.2017 ob 07:48
Kljub temu, da je krize (baje) konec je ta vlada nabila kup novih davkov, zvišala prispevke in trošarine, zdaj pa se čudi zakaj ljudem, ki delajo za poln delovni čas zmanjka denarja za osnovne potrebščine.
maxbernie
# 16.01.2017 ob 08:31
Rešitev socialnih problemov je produktivno delo. Vse ostalo je prazno nakladanje in prelivanje "iz šupljeg u prazno".
Za samozvane umetnike ter armade "družboslovcev" in "humanistov" ne bo nikoli dovolj denarja


Najraje imam pa take komentatorje. Banke in kvazi podjetnike smo podprli z desetinami milijard, pokradli so nam še enkrat toliko, gustlu se pa zdi, da je preveč humanitarcev. Katere matere so vas tako brihtne naredile, res no?
uizzi
# 16.01.2017 ob 06:54
Bratje in sestre zdaj imamo konvertibilno valuto.

Napočil je čas plačila.
Bobr
# 16.01.2017 ob 12:01
V roku 5 leti seliva podjetje v Nemčijo. Dovolj je poslušanja žaljivk in omejevanja s strani levice in plačevanje nesposobnežev. Žal bo 20 ljudi izgubilo zaposlitev.


Če boš takle klamfal v Nemčiji bodo živega požrli...sem delal dovolj let v Nemčiji da vem, da povprečen nemški delavec ni nič bolj marljiv od povprečnega slovenskega delavca, s tem da je bistveno bolje plačan in žal tudi bistveno bolj produktiven...pa ne zato ker bi bil bolj sposoben ampak ker je sitem dela tam v letu 2017 pri nas pa v letu 1975. To da v enem bolj cenjenem SLO podjetju delavci v skladišču vlečejo tono težke palete z ročnim viličarjem mislim da pove vse...za sistem blago k delavcu ki je se v tujini vedno bolj uveljavlja in je precej bolj učinkovit pa meneđerji pri nas itak še niso slišali...delavci v prej omenjenem podjetju zaslužijo par evrov čez minimalca, šefi so med bolj plačanimi v Sloveniji? Zakaj že? In zakaj je delavec nemškega podjetka v Nemčiji bruto plačan trikrat več kot v sloveniji kljub dejstvu da je slovenski obrat naredil več dobička? Zato ker smo slovenci tiho, ko pa kdo kaj reče pa se pojavi nek juk in začne podjebavati tiste ki delajo za mizerno plačo kakšni lenuhi so...in seveda grdi levičarski mediji.
gizmolinux
# 16.01.2017 ob 08:41
Vedno znova se meša hruške, jabolka in slive, kot se meša skupaj komunizem, socializem in socialno državo. Samo, da se omeni nekaj na "socialno" se pri nekaterih sproži Pavlov refleks in in jim udari pena na usta in usuje se džiberiš besednjak o komunajzarjih. Lahko pa bi govorili o krščanski etiki, ljubezni in pomoči do revnejših ali pa o humanih vzgibih do sočloveka, če se zdi beseda "socialno" sinonim za brezdelneže in ne samo o suhoparnih ekonomskih kalkulacijah, ki premetavajo ljudi kot številke z enega konca enačbe na drugega. Resnično ni razumevanja, da se marsikdo znajde v brezizhodni situaciji, kot je opisano v članku.
Mindmaster
# 16.01.2017 ob 07:57
Zahod ima drzavo blaginje, vzhodni blok pa socialno drzavo. Kdo zivi bolje, je jasno. Kdaj bo kaksen intervju z libertarci?

V Sloveniji delo NI vrednota. Razvrednotili ste ga z minimalno placo, ki ima vlogo socialnega transferja, ki so ga primorani placati delodajalci. Nic ni bolj zaljivega od tega, da ti drzava sporoca, da je tvoje delo enako socialni podpori.
pikam_dopust
# 16.01.2017 ob 08:55
Ne razumem, kateri državi je v interesu, da so njeni državljani sužnji kapitala.

Plačujemo subvencije, da neka tovarna tu ostane (saj vsi vemo, da govorim o Revozu).
Potem ta tovarna uvozi tuje delavce.
Kar dela naših, jih pa mi potem še dodatno plačujemo - bolniške (ker je dejstvo, da je človek po nekaj letih takega nočnega dela uničen), socialne (ker niti s plačo ne more preživeti) itd.
Dobiček pa odide v tujino.
Ja super, ni kaj!

In zdaj bomo baje dobili neko LAKIRNICO!
Zanjo bomo najprej uničili kmetijsko zemljišče (ki je osnova subvencij iz EU),
Dali jim bomo subvencijo v obliki raznih davčnih olajšav (da niti preko davkov država nič nima),
Spet bomo zaposlili par naših ljudi (večino pa Bolgarov in Romunov) za minimalne plače,
Uničili bomo okolje (ker žal laki niso narejeni iz korenčkovega soka),
Pa še zdravje ljudi okoli sebe.

PA KAJ VAM NI JASNO!
Ta denar bi lahko mirno usmerili v razvoj (ne pa v lohn arbait nizko plačana delovna mesta), postali bi raziskovalno središče, potem bi pa MI to prodajali dalje.

Ampak... vi kar debatirajte o lenuhih itd.
Bolje je biti zdrav in brez dela (pa malo na črno, malo sociale itd), kot pa z nikakvo plačo (ki ti sploh ne omogoča preživetja), enako na sociali in uničenim zdravjem in življenjem. Tudi država je nora, če misli, da je zanjo super imeti bolne državljane v revščini.

PS Tistih par srečnežev, ki je bilo v Revozu zaposlenih še "v Titovih časih" in posledično sedaj uživajo lepe delovne razmere zaposlitve za nedoločen čas, naj bo pa kar lepo tiho. Še prehitro se bo vse skupaj obrnilo proti njim. Pač v stilu tistega vica: "ko s prišli po cigane, sem bil tiho, ker nisem cigan; ko so prišli po žide, sem bil tiho, ker nisem žid,..... ko so prišli pome, pa ni bilo nikogar, ki bi vzdignil glas zame". Pamtite to, naivneži! To se bo tudi vam zgodilo.
Haloo
# 16.01.2017 ob 07:51
Kdo je zares reven in je samo revnejši od soseda?
Minimalna plača + vse subvencije in različni drugi socialni transferi "revščino" tako popravijo, da so celo v boljšem položaju od tistih, ki so z 10€ nad minimalcem.

Na ulicah vidimo ljudi, ki so čisto na dnu v resnici in si ne znajo izboriti vse, kar ta država nudi v pomoč.
Nasilni in brezobzirni pa uspevajo, saj na prefinjen način ustrahujejo zaposlene v ustreznih službah.
Deep_G
# 16.01.2017 ob 09:47
Glavno da so migranti dobil stanovanja.....
Mindmaster
# 16.01.2017 ob 09:00
Pri 900 evrih neto place je bruto strosek delodajalca malce vec kot 1500 evrov. Je delavec res tako opravilno nesposoben, da s tistimi 600 evri ne bi znal sam skupaj v dogovoru z delodajalcem poskrbeti za svojo socialno varnost, ne pa da to zanj slabo opravlja drzava?

Tu se vidi, kaksno mnenje imajo slovenski politiki o vas. Imajo vas za preneumne, da bi lahko poskrbeli zase.
pkorosec
# 16.01.2017 ob 08:58
@pozitivc
zakaj pa, če misliš, da ti bo dodatnih 200€ na mesec rešilo vse probleme, ne delaš 16 ur na dan namesto 10


Kaksen nesmisel. Naj uganem. Si student na kaksni druzboslovni fakulteti. Drzi?
1. 16 ur ni mogoce delat. Ce bi sam imel mesec delovne dobe, bi to vedel.
2. 200€ na mesec ne bi resilo vseh mojih problemov, bi pa marsikaj pomagalo. Ce menis da temu ni tako, zakaj se potem borite za dvig minimalne place za tam okrog 30€ ? Bo to resilo vse vase probleme?
arp
# 16.01.2017 ob 07:57
Tako da je obdavčitev najvišjih prihodkov in finančnih transakcij pravična, ker nikakor ni več odraz dela, ki ga opravimo.

podpišem!
Ribiič
# 16.01.2017 ob 07:48
Seveda je revščina, delavci morajo s svojim trudom vzdrževati celoten kvaziintelektualni aparat, da lahko le ta lagodno živi. Njihov znoj in žulji podpirajo brezkrbo življnje neskončnemu številu univerzitetnih profesorjev, glumačev, sodelavcev neštetih inštitutov, mirovnikom, pesnikom .... in kaj imajo od tega delavci?
aless70
# 16.01.2017 ob 10:31
Aja, pa še nekaj BISTVENEGA:

Slovenci imamo v glavah še vedno "mit", da smo bogati in se tako tudi obnašamo - razkošen, prebogato plačan (v primerjavi z realnim sektorjem) in povsem neučinkovit JS, razpasena "sociala" v vseh oblikah, povsem nepregleden sistem raznoraznih socialnih pomoči...
...pa vse do UTD in nadstandardne nastanitve za ilegalne migrante.
Ja, v Jugoslaviji smo dejansko, v primerjavi z ostalimi bratskimi republikami, bili bogati!
Ampak Jugoslavije ni več že 25 let, države, ki smo jih takrat "upravičeno" gledali zviška so nas nekatere (Češka, Estonija...) že prehitele, druge nas bodo kmalu (Poljska, Slovaška...).
Mi se pa še kar pretvarjamo, da smo bogati in so lahko privoščimo "boga in pol".
.
Slovenija je REVNA država - še migrantom, ki pridejo iz bogvekod je to jasno, nam pa ne.
Poglejte kakšne so plače v gospodarstvu?
In zakaj so take? Ker proizvodi, ki se proizvajajo pač večjih plač ne prenesejo - se ni nič vlagalo v proizvodnjo, tehnologijo, stroja, izboljšanje konkurenčnosti, države, firm... ...25 let.
"Vlagali" smo samo v širjenje JS, ki je v 25 letih od osamosvojitve zrasel s 45.000 na 180.000 ljudi!!!
pkorosec
# 16.01.2017 ob 08:54
Nismo proti socialni drzavi kot drzavi, ki poskrbi za RESNICNE nesrecnike. Pod to pa so:
bolni, dela nezmozni, invalidi.
Zdaj pa vas vprasam glede na to kaksno je nase zdravstvo in glede na to, da v fabrikah delajo nocne moji znanci nad 50 leti in to po srcni kapi, ali smo res SOCIALNA drzava?
Spet po drugi strani pa mladi dela sposobni preracunljivci raje spekulirajo kaj se jim bolj splaca. Delat ali socialno vlect. Oprostite, ampak tak sistem je kot proizvodna linija za hendikepiranje naroda in to je ravno to kar ze imamo.

Eno skromno dejstvo se. Prihajam iz tipicne levicarske komunajzlarske druzine, s to razliko da jaz ne delam v drzavnih foteljarnah, ki ga placujemo drzavljani. In vsi tile sorodniki, ki jih lahko med "delovnim" casom najdes se sprehajat po Europark kavarnah, so zagovorniki socialne drzave in visoke obdavcitve gospodarstva. Seveda se vsi pritozjejo nad tem koliko dela imajo, pa ceprav ne znajo povedat kaj dejansko so poceli zadnjih par mesecev. Ampak pritozevanje pa sto na uro.
Sam kot crna ovca familje delam v kapitalisticni firmi v zlobni kapitalisticni Avstriji. Ker vedno stokajo kako neposteno vecjo placo imam jaz napram njim, jim veckrat pod nos pomolim oglase za delo, ki bi jih sami glede na svojo izobrazbo lahko odpravljali. Potem pa plaz izgovorov zakaj tam ne bi delali od tega, da so prevec ponosni slovenci, da bi hlapcevali avstrijcem (zanimivo, da so drugace kot komunisti zelo internacioalno nastrojeni, ki podpirajo arabizacijo slovenije ), do tega, da ne mislijo garat za njih od jutra do vecera brez malice in stroskov za ta denar.
A se je potem za cudit, da sem sam prenehal biti komunajzl, ker sem ugotovil, da so vsi fejkeri, ki pa lahko fejkajo le zato, ker drzava oddira tiste, ki res ustvarjajo dodano vrednost za to, da lahko vzdrzuje ta ogromen neproduktivni drzavniski aparat?
el CARTEL
# 16.01.2017 ob 08:46
prvič članek kjer je vse zadeto v nulo.

od tega da:
1. so težnje iz političnih krogov po vitiki državi, kar pomeni vitko na račun najnižjih slojev

2. nato o tej dogmi, ki se širi, dogmi individualizma, da je vsak sam izključno kriv za vse in da struktura ružbe ni imela nikakršnega vpliva

3. da skrajno neenake države niso bolj uspešne, ravno obratno (imajo več težkih zločinov, manj izobraženih ljudi, manjšo življensko dobo in manjšo stopnjo sreče)

4. da se najnižji sloji ne organizirajo ker so vedno prisiljeni skrbeti za preživetje in jim protestiranje kot luksuz ne pade na pamet

5. da politika načrtno ignorira socialno ogrožene in da celo postavlja ovire tudi za dostopnost šolstva in zdravtva - ker deluje v idejnih konceptih pač prevladujoče dogme, ki jo vsiljujejo birokratki in verniki v novodobni ekonomski sistem.
božo1
# 16.01.2017 ob 08:20
Sklonjen
Socializem se pač ne obnese, Sovenci pa imamo s to bolno ideologijo tudi dovolj grozljivo izkušnjo.

Takole je napisano na kratko o tem:
* Začetek kapitalizma je bil na koncu srednjega veka, ko so rokodelci začeli izpodrivati fevdalce. Razcvet kapitalizma se je začel z industrializacijo. Politični sistem, ki naj bi nasledil kapitalizem je Socializem.

* Razvoj zamisli o sodobnem socializmu ni mogoče razumeti ločeno od dogodkov v evropskih državah 19. stoletja, obdobja industrijske revolucije, razvoja kapitalizma in nastanka delavskega razreda, zlasti v Angliji, Nemčiji in Franciji. V drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja so se pojavile prve politične stranke, ki so v nazivu nosile naziv »socialistične«, hkrati pa je to obdobje prvih socialističnih revolucij.

- Kapitalizem je brez nastavkov star več kot 520 let in je danes takšen, kot so izkušnje tega časa;
- Socializem skupaj z zametki izpred 200 leti se ni uspel postaviti kot odgovor ali nadgradnjo kapitalizma, ker ga je slednji s politično prevlado diskvalificiral kot konkurenta, ki bi zmanjšal ali odvzel moč kapitalističnega izkoriščanja množic, kakor vseh naravnih danosti.

in še
Rešitev je, da se znebimo ostalin socializma in prestrukturiramo državo v zdravo tržno ekonomijo.....

Samo za prispodobo, tržna ekonomija in Bangladeš? Kako zgleda država, ki v tržni ekonomiji šiva konfekcijo za tuje blagovne znamke?
božo1
# 16.01.2017 ob 07:57
Skrajni čas je, da se pristopi k resnem projektu in ne le študijam za uvedbo UTD.
V kolikor to ne zmore "država na oblasti", bi moral k temu pristopiti civilni intelektualni, ekonomski in socialni potencial, z vso voljno medijsko podporo, kako bi projekt prišel do referendumskega odločanja.
123pepe321
# 16.01.2017 ob 07:51
"Moral boš še pojasniti, zakaj je ta najpravičnejši sistem bankrotiral in tako klavrno propadel?!"
So se že močni strici iz ozadja potrudili.
pkorosec
# 16.01.2017 ob 09:18
Oprostite, ampak tukaj se marsikdo gre navaden populizem, da nakladate o 16 urnem delavniku, o ze tako nizkih obdavcitvah za delavca in delodajalca, o tem, da je tako velik javni sektor koristen in potreben za drzavo ... ok, sem out iz te debate, ker z populisti nima smisla polemizirat.
Lovec
# 16.01.2017 ob 08:00
Naj tu pristavim, da nam je vladala Levica. Da imamo izred pomembne fkultete FDV in FF, kateri diplomanti ali kaj več so edini nezmotljiv kadder v vladi in drugih vodilnih položajih v JS. Skratka po naše imamo vse inštrumente za idealno socailno državo, pa ne gre.
pinkfranc
# 16.01.2017 ob 13:26
da stanje ni še hujše oz. res katastrofalno, je pa razlog samo v dediščini

marsikdo brez staršev bi ga zelo nagagal, predvsem iz vidika doma, strehe nad glavo
kupiti ali imeti stanovanje v najemu je luksus

recimo z dvema minimalnima plačama ne gre skozi ob še vseh drugih položnicah, avtu in hrani ... oz. gre, ker mora it, ampak dokaj skromno, životarjenje iz meseca v mesec.

na srečo so naši starši še imeli priložnost, da so kaj ustvarili
čeprav jih v današnji generaciji tudi ni malo, ki so si postavili dom, a po večini za ceno pufa do smrti (in redko kdo čist brez pomoči staršev, in smo spet tu).

samo starši rešujejo statistiko, da ni beda še večja oz. število samomorov še večje! mnogo večja! predvsem pa, da ima roparska vlada mir in gre vsa nepravica samo ustno skozi žolč. zgodi se redko kdaj kaj, novega materila pa tako veliko, da gre vse hitro v pozabo. zato prave odgovornosti in transparentnosti nikoli ni. začaran krog. sicer je to samo politično vidik, problem je pa tudi v nas samih ljudeh. 100 ljudi, 100 čudi. enotnost je ključ, a kdo ima prav? smo preveč razdeljeni in nagnjeni k šimfanju ter privoščljivosti. vedno bo nekaj narobe.
Bobr
# 16.01.2017 ob 12:39
Bobr pa še to, v Nemčiji, ki je država blaginje nimaš radikalne levice znotraj sistema. Tako kot je pri nas. Tudi sociale ni na takem nivoju. Pa Slovenceljni kljub temu jamrate.

Kakšna radikalna levica v Sloveniji? V Sloveniji ima radikalna levica ravno tako moč kot v nemčiji Linke...sociala ni na takem nivoju kot pri nas ampak je na višjem nivoju, odstotek izdatkov BDPja za javni sektor je pa skoraj približno tako kot pri nas....izdatki za socialno in JS so v Evropi z naksokom najvišji v Skandinaviji, ki je tudi za Nemčiji država blaginje, da ne bi o nas...kar se tiče prejšnjega posta. Tudi jaz delam za podjetje ki ima centralo v Nemčiji in v tej centrali sem preživel dobrih 5 let, še dan danes pa sem vsaj 10X letno v Nemčiji. Grem čez 2 tedna in si vabljen da iz prve roke vidiš razmere v SLO podružnici in v nemški centrali (tako v pogoju dela kot razlike v plačilu), pa pri nas je še dobro proti kakemu drugemu podjetju pri nas. Sicer pa razloži nam zakaj je nemška bruto minimalna in povprečna plača dobrih 250% slovenske, produktivnost Nemčije pa je dobrih 180% slovenske...podobno razmerje je v primerjavi z Avstrijo. Ko bodo plače pri nas v skladu z našo produktivnostjo (nihče ne računa na nemške plače) se bomo lahko dalje pogovarjali, do takrat je večina naših delodajalcev z gospodarsko zbornico vred pač navadnih izkoriščevalcev...obstajajo svetle izjeme da ne bom metal vseh v isti koš. In tako bo ostalo dokler ne bo cilj delodajalcev in države zadovoljen delavec, ne pa psihično in fizično utrujen delavec...kje so po samomorih pa baje vemo...
Simba
# 16.01.2017 ob 12:09
Pa kaj vam je ljudje?! Kako ste lahko tako omejeni, da ste prepričani, da je v sloveniji kapitalizem?! Kje je kapitalizem? Dajte, povejte! Ker vse kar jaz vidim je državni monopolizem, nepotizem in klientelizem.
Slovenija kapitalizma tudi od blizu ni videla. Imamo pa ogromno državnega monopolizma in protekcionizma, ja, to pa imamo!
Ko se boste enkrat zavedli, da v slovenistanu deluje VSE preko elitističnih skupin (veze in poznanstva) in da brez žegna od teh skupin neko lokalno podjetje ne bo nikoli zraslo v multinacionalko - če pa bo, ga bodo pa poskušali uničit, vam bo prec lažje in boste videli širšo sliko!
Poglejte vsa "najboljša podjetja" v sloveniji... Vse je "državno"! In potem davkoplačevalci plačujemo milionske zapitke direktorjem teh podjetij (recimo CIMOS)!! Ne moreš verjet.
Če bi bil kapitalizem, bi ta podjetja šla v stečaj, ker pa imamo državni protekcionizem, pa mi - davkoplačevalci, plačujemo račune!
Vi pa se kregate tu glede kapitalizma, ki ga nikoli nismo imel!
pkorosec
# 16.01.2017 ob 09:09
@pkorosec
Za 900 € neto plače delodajalec ne plačuje tako ekstremnih davščin, kot ti prikazuješ!

A res da ne? Koliko pa je bruto strosek delodajlca za delavca, ki dobi ven 900€? In koliko da dobi 200€ vec, torej 1100?

Dajte si prvo izracunat, preden nekaj na pamet govorit.
https://www.src.si/opla/
pkorosec
# 16.01.2017 ob 08:32
Vsec mi je ko o kapitalizmu in delavstvu najbolj pametujejo tisti, ki ne delajo v proizvodnih ali storitvenih panogah, ampak so neki druzboslovni filozofi.
Da pa bi kdo pomislil, da je morda krivo to, da imamo gospodarstvo, ki je pretezno drzavno vodeno, da imamo visoke davke na place delavcev, na to pa nihce ne pomisli.

Primer. Delam cele dneve pri privatniku in sem zdoma vsaj 10 ur. Mesecno placo imam 900 neto. Kolk je pri tem bruto strosek delodajalca, naj si vsak izracuna. Ker bi si rad ustvaril druzino in sel na svoje ( stanovanje ali prenova kake stare hiske), mi je jasno, da bi moral dobit vsaj 200€ visjo neto placo. Koliko vecji bruto strosek to predstavlja za delodajalca? Malo vec kot 200€? Ne! Vsaj 400€. In kaj mislite KJE boste nasli delodajlca, ki me bo placeval od svojega denarja, da bo placal 400€ vec zato, da bom jaz delal vec in bolje za 200€. Ne bom jaz delal vec in bolje za 400€, ce pa bom dobil 200€. Poanta, v Sloveniji se mi ne splaca trudit, ker z postenim delom ne bom nikoli posteno zasluzil. Za to bo poskrbela pozresna drzava.

Spet druga pesem pa je za tovariske kolege po drzavnih sluzbah, kjer direktorcki svojim izbrancem visajo placo, kar pa itak ne gre iz njihove zepa, ampak iz drzavnega. Ampak zato pa se morajo najti osli, ki noter placujemo in zato pridemo prav mi delavci v real gospodarstvu.
tedy123
# 16.01.2017 ob 19:36
...izvzeti kolikor toliko pošteni kapitalisti, privatniki, a večina teh ima svoje delavce na minimalcu, v nekaterih dejavnostih najemajo delavce s poizkusno dobo, reveži delajo zastonj, jih zavrnejo in najamejo naslednjo rundo... pojdite pogledat sredi dopoldneva kakšne "top" destinacije, npr. golf v Smledniku, prepolno, parkirišče nabito s težkimi mašinami... doma pa seveda njihovi delavci na minimalcu... tiste ušive 4 eure na uro je že kar dejstvo, kajne pogoltneži !!???...
ajvard
# 16.01.2017 ob 13:26
jaz nisem v Nemčiji prav nič več delal, kot pri nas.
nasprotno, več časa za postaviti posamezno enoto smo imeli, ob boljši opremi in boljšem vodenju. kvaliteta pred hitrostjo je bila neka maksima.

tukaj je malo drugače. vse naj bo enako kvalitetno, samo narejeno bistveno hitreje. in za 2,5X nižjo plačo.

še odgovor na vprašanje, zakaj sem se vrnil. sem pač imel domotožje.
lahko mi juk zdaj napiše 300 vrstic o tem, kako se nisem pripravljen odrekati.

res se nisem. nedeljsko kosilo z družino je svetinja.
stojan1111111
# 16.01.2017 ob 11:13
Pravična in poštena delitev materijalnih dobrin, je zelo pomembna, za hitri razvoj naše družbe, in dobro zdravlje ljudi v Sloveniji in svetu. Stranke predlagajte pošteno delitev materijalnih dobrin, kot je UTD, da vas volimo.
cairns
# 16.01.2017 ob 11:05
Revščina se poglablja, česar pa država ne vidi, ali pa noče videti, pravi sociologinja Vesna Leskošek

Nekateri komentatorji pa sedanjo vlado označujejo za levičarsko.
Ta vlada je neoliberalno desničarska, kljub temu da imajo zraven SD in Desus.
sanja25
# 16.01.2017 ob 10:51
Juk
Komu to lažeš?:) Seveda vsi delodajalci niso slabi, jih je pa vedno več, ker v našem prelepem kapitalizmu bolj uspevajo psihopatski delodajalci, ki brez sramu izkoriščajo delavce do onemoglosti in jih izžamejo do zadnje kaplje ter poznajo vse luknje v zakonu. Več kot imaš denarja, dražje odvetnike si lahko privoščiš in več kapitala si lahko nadalje kopičiš. Kot ti bo vsak pravi kapitalist zabrusil, vsi smo nadomestljivi, v vrsti čakajo ljudje na tvojo službo če ti kaj ne paše in nisi zadovoljen s svojo mezdo.
kralj matjaž
# 16.01.2017 ob 10:46
pikam_dopust
Od kod tebi te cene?
Poglej če imaš državni monopol v katerem trg ne deluje, zakaj misliš da so številke, o katerih govoriš tržne. Da bi šolanje stalo toliko kot praviš?

Zanimivo je, da je cena vrtca v kapitalistični Avstriji 200€, v Sloveniji pa naj bi bila 500€. Vidiš nekaj tukaj ne štima.
inputoutput
# 16.01.2017 ob 09:25
Zdaj kot jaz razumem, avtor tega članka nedvomno misli na obdobje pred osamosvojitvijo, ko smo živeli v realsocializmu in morda še prvih 10 let po osamosvojitvi, predno so propadla podjetja, ki se niso mogla prilagoditi oziroma so bili nastavljeni direktorji nesposobni, da bi jih prilagodili kapitalizmu. Kapitalizem pa temelji na spodbujanju individualnega človeka. Se pravi kapitalizem nagrajuje tistega, ki je priden, delaven in ima nek poklic oziroma usposobljenost, ki je na trgu zaželjena. Kapitalizem namreč deluje tako, da vsak izmed nas kupuje TV Samsung, Apple telefon, zahtevne pravne, zdravniške in druge storitve, zato tisti, ki niso bili pridni niti toliko, da bi imeli nek poklic, ponavadi morajo iti za tekoči trak, da preživijo. In ker smo v kapitalizmu, kjer je huda konkurenca v npr. avtomobilski industriji, je težko dajati plače, ki so direktorske. Pravzaprav so v primerjavi z npr. vzhodnjaškimi plačami naše plače celo zelo dobre, od 50% pa tudi do 1000% večje od tistih na vzhodu. Zato sem začuden, kako so ljudje, ki sedaj že 25 let živijo v kapitalizmu, kar naenkrat presenečeni, kako se svet vrti. Pa vendar ko je stvar telefona, bodo ravno oni ta prvo po Iphone 7 norel, da se bodo z njim kazali. Skratka, delati prave stvari na pravi način, izobraževati se, pa bodo dobre plače ali pa vsaj za tekočim trakom ne bo treba delat.
pkorosec
# 16.01.2017 ob 09:16
Oprosti. Ampak ne verjamem da nekdo dela 16 ur. Verjamem da si marsikdo pise 16 ur in da misli da je delal 16ur, ampak ne mores ti imeti delavnika 16ur. Pri 25ih letih sem lahko fural 12 ur, 2 tedna, potem pa sem bil fertik.
Enostavno me ne more nihce nafarbat z pravljico, da je lahko delal efektivno 16 ur. Oprostite, govorite z delavcem. Razen ce mi kdo pove za konkreten primer.
pkorosec
# 16.01.2017 ob 09:12
pikam_dopust, ne razumem kje ti vidis najmanjsi namig v to smer, da se jaz ne bi zavedal, da bom sam nekoc star? Saj sem ze sedaj pri 36ih, skorajda izgorel. A me visoka obdavcitev kakorkoli obvaruje pred tem, da se mi ne sfuzla, da ne zbolim ali pa da lahko grem na bolnisko, ker sem izgorel?
a.orhidejca
# 16.01.2017 ob 08:49
Je kdo v zaporu od odgovornih bančnikov, politikov, mafijcev, tajkunov? So jim odvzeli vse premoženje?
Krimsky
# 16.01.2017 ob 07:03
UTD je druga najbolj plemenita ideja vseh časov, žal pa bi izvedba v sedanjih razmerah ogrozila identiteto tistih najbolj pridnih, marljivih, delovnih, uspešnih, in oh in sploh ...
~
S tem se dosedaj sploh še nihče ni ukvarjal, nihče še ni pokazal skrbi in razumevanja za identiteto pridnih.
Pa bi se dalo kaj postoriti na tem področju, če znamo določiti, kaj je problem, zna vsako inteligentno bitje iskati rešitve ...
Kontakt

Zgodb ljudi, ki se znajdejo v stiski, je vedno več. Zaupajte nam svojo.

 

Če želite pomagati družinam v stiski:

 

Prejemnik:

 

ZPM LJUBLJANA MOSTE POLJE

 

Proletarska 1, 1000 LJUBLJANA

 

IBAN: SI56 3300 0000 1303 865

 

BIC:HAABSI22

 

KODA NAMENA:CHAR

 

SKLIC: 00 546

Videonovice
Hitra pot do denarja 00:06:10, 05.12.2016
Pomagajmo! 00:07:56, 28.11.2016
Služba, ki ni služba 00:10:24, 21.11.2016
Maribor 2016 00:10:19, 07.11.2016
Revni otroci - zadnji v vrsti 01:17:30, 02.11.2016
Brezplačno kosilo 00:10:10, 17.10.2016
Neenakost v šolskih klopeh 00:53:46, 16.06.2016
Delaj, trpi, molči 00:54:17, 09.06.2016
Darja Zaviršek 00:26:26, 07.10.2015
Bregant: Možgani in revščina 00:08:15, 18.05.2015
POD MOSTOVI, dokumentarni film

Revščina je v Sloveniji še vedno tabu; politiki o njej ne želijo govoriti, mediji o njej le redko poročajo. Čeprav obstajata 2 Sloveniji. Zato v dokumentarnem programu TV SLO nastaja film »Pod mostovi« , ki bo premierno predvajan januarja 2017. Da nevidno končno postane vidno. Z zgodbami državljanov, ki se vsakodnevno borijo za ohranitev lastnega dostojanstva, z mnenji strokovnjakov, ki opozarjajo na nujnost zakonskih sprememb. Skoraj ni vlade, ki od osamosvojitve ne bi pripomogla k sistemski revščini.

Citat

"Tisti, ki imajo denarja na pretek, nikoli ne pozabijo braniti svojih koristi."


Thomas Piketty (Kapital v 21. stoletju)

Številke govorijo

UPOKOJENCI:
- Pod pragom revščine živi 16% upokojencev ali skoraj vsak peti.
- Od 78.000 upokojencev pod pragom revščine jih je kar 55.000 žensk.
- 13.000 jih prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov.
- 3.000 jih prejema pokojnino nižjo celo od denarne socialne pomoči (288,81 evra). 

Kazalo