Nekateri verniki so se v baziliki na Brezjah zbrali že na predvečer praznika, ko sta tako kot tudi po nekaterih drugih Marijinih svetiščih potekala procesija z lučkami in petje litanij Matere Božje. Foto: BoBo
Nekateri verniki so se v baziliki na Brezjah zbrali že na predvečer praznika, ko sta tako kot tudi po nekaterih drugih Marijinih svetiščih potekala procesija z lučkami in petje litanij Matere Božje. Foto: BoBo
Stanislav Zore
"V našem narodu smo se spet pomaknili na temno stran. Lansko leto je bilo pri nas rojenih manj ljudi, kot pa jih je umrlo, in v prvem polletju letošnjega leta se ta trend nadaljuje. Stopamo v senco smrti, ne da bi se tega zares zavedali," je vernike nagovoril Zore. Foto: BoBo

Osrednjo mašo na Brezjah je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki se je podobno kot lani osredotočil na vprašanje splava. "V našem narodu smo se spet pomaknili na temno stran. Lansko leto je bilo pri nas rojenih manj ljudi, kot pa jih je umrlo, in v prvem polletju letošnjega leta se ta trend nadaljuje. Stopamo v senco smrti, ne da bi se tega zares zavedali," je vernike nagovoril Zore in dodal, da se pri nas vse premalo govori o življenju.

"Zmaj, ki je v knjigi Razodetja prežal na dete, da bi ga požrl, ko bi bilo rojeno, stoji tudi v našem narodu," je dejal Zore, ki je vernike spomnil, da pri možnosti izbire ne gre za to, da bo nekdo postal oče ali mati, ampak gre za to, ali bo očetovstvo ali materinstvo živel, kajti oče in mati si nepreklicno v trenutku, ko je otrok spočet, in noben zakon tega pečata ne more izbrisati. "Vse prevečkrat se dogaja, da tudi mi podležemo prišepetavanju zmaja v prepričanju, da nam obljublja dostojanstvo in svobodo. Pa tudi danes so posledice iste – raj izgine in srce umre," je izpostavil.

Zore je izpostavil, da bi lahko kdo pričakoval, da bo ob prazniku govoril o perečih vprašanjih družbe, o mladih, ki odhajajo v tujino, o nepoštenju in brezpravnosti, ki se razrašča zaradi nedelujočih ustanov. "Lahko bi govoril o vsem tem, vendar se problem začenja tukaj, pri veselju nad življenjem. Narod, ki ne zna sprejemati svojih otrok, jih tudi ne bo znal vzgajati, ne bo jim omogočal prihodnosti in ne bo jih spoštoval," je pojasnil. Zato je povabil vse, da se ponovno odločijo za življenje.

Vse več romarjev na Brezje prihaja peš
Pri maši na Brezjah so predstavniki Cerkve in verniki obnovili tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji. Rektor svetišča na Brezjah in gvardijan samostana Robert Bahčič je pojasnil, da so polne tudi spovednice, saj ljudje pridejo na sveti kraj tudi zato, da doživijo spravo z Bogom. Bahčič je dodal, da se je v zadnjih 15 letih znova zelo povečalo število romarjev, ki na Brezje prihajajo peš, veliko prav na veliki šmaren. Vsak romar ima svojo zgodbo in pride z določenim ciljem, običajno zaradi molitve, prošnje ali zahvale.

Slovesna bogoslužja so tudi v drugih romarskih središčih in cerkvah. Na Ptujski Gori je somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v svojem nagovoru zbranim vernikom med drugim poudaril, da so kot kristjani poklicani, da svet, v katerem živijo, bolj in bolj spreminjajo v kraj srečevanja, zaupanja in medsebojnega sodelovanja, ne pa v kraj izključevanja, sovraštva in nezaupanja. Dodal je, da smo "vsi vsak dan postavljeni pred izbiro, ali bomo delali za kulturo srečevanja ali pa za kulturo prezira, za rojevanje življenja ali za uničevanje življenja in za smrt".

Novomeški škof Andrej Glavan je slovesno somaševanje vodil v osrednjem škofijskem Marijinem romarskem središču na Zaplazu, murskosoboški škof Peter Štumpf je maševal v Turnišču v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete, koprski škof Jurij Bizjak v baziliki na Sveti gori, celjski škof Stanislav Lipovšek pa v baziliki v Petrovčah.

Eden najstarejših Marijinih praznikov
15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja, je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan od leta 1992. Gre sicer za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem.

Med drugim se verniki z njim spominjajo verske resnice, ki jo je leta 1950 razglasil papež Pij XI, da je bila Marija, Jezusova mati, "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo".

Na veliki šmaren zaživela Marijina svetišča po vsej državi
Na veliki šmaren zaživela Marijina svetišča po vsej državi