Večina na odboru je namreč ocenila, da za kaj takega ni potrebe, in ker je odbor priporočilo zavrnil, DZ o njem na plenarni seji ne bo glasoval, pač pa bo le opravil razpravo.

Poslanka Anja Bah Žibert je pojasnila, da so v SDS-u priporočilo predlagali, ker ustava vsakomur zagotavlja, da o njegovi zadevi odločata neodvisno sodišče in sodnik, ki je izbran po pravilih iz zakona in sodnega reda.

Po besedah poslanke pa obstajajo nekateri znaki, da se omenjene določbe ne spoštujejo. Na navedenih sodiščih naj bi namreč imeli vpeljan vzporeden, nezakonit sistem dodeljevanja spisov sodnikom, je opozorila.

Sistem po njenih besedah deluje tako, da na vrhovnem sodišču nekatere spise sprejemajo tudi po 15. uri, in sicer po tem, ko so že prejeli druge zadeve in ko je že znano, kateri sodnik bo glede na letni razpored dela prejel spis, ki bo prišel naknadno. Tako vpisnica, ko vidi, kateri sodnik bo dobil naslednjo zadevo, pokliče na nižje sodišče in naroči dostavo točno določenega spisa, zatrjuje Bah Žibertova.

Na vrhovnem sodišču očitke zavračajo
Generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko je očitke o takšnem nezakonitem sistemu dodeljevanja zadev zavrnil. Da bi takšen sistem deloval, bi moralo biti po njegovih besedah vanj vpletenih bistveno več oseb, kot jih navajajo v SDS-u.

Na vrhovnem sodišču po njegovih besedah zadeve sprejemajo od 8. do 16. ure. Zadeve, ki pridejo, prevzame pooblaščena oseba, ki zadevo vloži v vpisnik pristojnega sodnega oddelka. Tam vpisnica v primeru, ko gre za novo zadevo, vse zadeve, ki so prispele prejšnji dan, razvrsti po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imenih strank ter jih dodeli sodnikom, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

SDS: Vpisnica lahko naroči točno določen spis
Žana Mahniča (SDS) tako pojasnilo ni prepričalo. Pojasnilo namreč po njegovem mnenju ne zanika možnosti, da vpisnica, ko vidi, kateri sodnik bo dobil naslednjo zadevo, pokliče na nižje sodišče in naroči dostavo točno določenega spisa.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare je opozoril, da ministrstvo ne more izvesti nadzora na vrhovnem sodišču, kot je to v priporočilu predlagal SDS, saj ga lahko po zakonu izvede le na nižjih sodiščih. Tudi sicer so po njegovem mnenju očitki preveč pavšalni, da bi lahko trdili, da obstaja vzporeden sistem dodeljevanja zadev.

Da so očitki preveč pavšalni, je dejala tudi Jasna Murgel. V SMC-ju po njenih besedah verjamejo pojasnilom vrhovnega sodišča, da pri dodeljevanju zadev ni nepravilnosti. Tudi zato meni, da gre pri predlogu priporočila za nedopusten napad na neodvisnost sodstva.

Pritiski zaradi Patrie?
Bah Žibertova je odvrnila, da ima "počasi dovolj, da nekateri, ko opozorijo na nepravilnosti v sodstvu, skočijo in začnejo govoriti, da gre za nedopustne pritiske na sodstvo". Sodniki "niso svete krave", je dejala. Po njenih besedah želijo le, da se zadeve preverijo: "Zato ne vem, zakaj je to takšna težava."

Ker naj bi se po opozorilih SDS-a nepravilnosti pri dodeljevanju spisov dogajale tudi pri dodeljevanju zahteve predsednika stranke Janeza Janše za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, je Igor Zorčič (SMC) dejal, da gre pri predlogu priporočila SDS-a za poskus pritiska na odločanje sodišč o tej zadevi. Opozoril je namreč, da o zadevi Patria v sodnih postopkih še ni dokončno odločeno. Bah Žibertova pa je na to odgovorila, da ne gre zgolj za primer Janše, ampak se zadeva, če drži, dotika vseh, ki so vpleteni v sodne postopke na sodiščih.