Vode so poplavile več kot 30 tisoč hektarjev kmetijskih površin, je dejal kmetijski minister Dejan Židan. Foto: uporabnik Mojega spleta amoret
Vode so poplavile več kot 30 tisoč hektarjev kmetijskih površin, je dejal kmetijski minister Dejan Židan. Foto: uporabnik Mojega spleta amoret
Samo Hribar Milič
Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič meni, da 40 milijono evrov ni dokončna škoda, ki so jo povzročile poplave. Foto: Bobo
Svea Zagorje, poplave
V zagorski Svei škode še niso ocenili, a bo velika. Proizvodnja še stoji. Foto: MMC RTV SLO

Za odpravo posledic poplav bodo porabljena tudi sredstva iz državnega proračuna, do dela teh sredstev pa bodo upravičeni tudi državljani, lastniki objektov, namenjenih bivanju in izvajanju dejavnosti, so dejali na ministrstvu za okolje in prostor.

Ministrstvo zato oškodovance poziva, naj shranijo dokazila o plačilu računov za nabavo materialov in storitev, potrebnih za odpravljanje škode po poplavah, saj jih bodo morali, če bodo želeli prejeti nepovratna sredstva, predložiti pristojni službi.

Prizadeta tudi kmetijstvo in gozdarstvo
Poplave so prizadele več kot polovico slovenskih občin, močno pa so prizadele tudi kmetijstvo, saj je bilo poplavljenih okoli 30 tisoč hektarjev kmetijskih površin, je dejal kmetijski minister Dejan Židan. Škoda je nastala tudi v gozdovih. Prizadetih je 10 hektarjev gozdnih površin, škoda na gozdnih cestah pa znaša več kot milijon evrov, so ocenili na zavodu za gozdove.

Postopki za državno pomoč bodo stekli šele v od štirih do petih mesecih, času, ki je potreben za izdelavo in potrditev sanacijskega programa ter natančne ocene škode.

Škodo so sicer okvirno že ocenili v Mestni občini Koper, kjer naj bi znašala pet milijonov evrov, v občini Krško pa prve ocene kažejo, da je škode za milijon evrov, pri čemer škode na šrišem območju pobočja in območja poplav reke Krke, še niso ocenili.

Radičeva v Zagorju na ogledu posledic poplav
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je obiskala Zagorje in si ogledala posledice poplav v podjetjih Eti, Svea in IGM. V Svei škode še niso ocenili, bo pa velika, saj so poplave pustile posledice na zalogah in strojni opremi. Proizvodnja bo stekla šele v prvi polovici oktobra.

V Etiju so stroje že zagnali, škodo pa ocenjujejo na 140 tisoč evrov neposredne škode in 500 tisoč evrov škode zaradi izpada dohodka.

Od kod je denar in koliko ga je na voljo?
V skladu, iz katerega se financira urejanje voda, naj bi bilo letos na voljo 32,8 milijona evrov, medtem ko ministrstvo 'operira' s skupaj 272 milijoni evrov, pišejo Finance. Za upravljanje in nadzor vodnih virov, kar sodi pod pristojnost ministrstva in Agencije za okolje Republike Slovenije, je predvidenih 39 milijonov evrov, proračunska rezerva in programi pomoči ob morebitnih nesrečah pa imajo na voljo že znanih 20 milijonov evrov.

Ministrstvo za okolje pojasnjuje, da so Finance napačno tolmačile višino sredstev, ki je na voljo. Tako naj bi se v sklad za vode (ta se polni iz dajatev opredeljenih v zakonu o vodah) letno nateklo okoli 35 milijonov evrov, od katerih se jih 25 milijonov nameni za vodni sklad. Ta vsota se razdeli na sredstva za gradnjo akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na spodnji Savi (13 milijonov), sredstva za protipoplavne investicije (šest milijonov), sredstva za vodooskrbo (dva milijona) in sredstva za inštitut za vode (ostanek sredstev).

Predsednik države Danilo Türk, ki se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združnih narodov, je izrekel zahvalo za odlično delo vsem, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic poplav. Dejal je, da je obveščen o doganju, o čemer mu poročajo sodelavci, ki so v stiku s Civilno zaščito in drugimi službami.