Deveto leto zapored se je iz Slovenije odselilo več njenih državljanov, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Lani je bila tako razlika med priseljenimi in odseljenimi 2.135. Foto: EPA
Deveto leto zapored se je iz Slovenije odselilo več njenih državljanov, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Lani je bila tako razlika med priseljenimi in odseljenimi 2.135. Foto: EPA
Mejni prehod
Med priseljenci, ki ne prihajajo iz nekdanje skupne države, je bilo v letih 2005 in 2006 največ državljanov Slovaške, v letih 2007 in 2008 pa državljanov Bolgarije. Foto: EPA
Največ priseljencev je moških, starih nekoliko manj kot 33 let. Foto: MMC RTV SLO

Število iz tujine priseljenih državljanov Slovenije je vsa leta bolj ali manj stalno, medtem ko število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno močno narašča. Kot navaja Statistični urad Slovenije (Surs), je v Sloveniji selitveni prirast v obdobju 1999-2004 letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1.000 prebivalcev. Po vstopu Slovenije v EU so se njegove vrednosti v prvih dveh letih v primerjavi z leti pred tem povečale za več kot dvakrat, v zadnjih dveh letih pa za več kot šestkrat.

Skoraj polovica vseh iz Bosne in Hercegovine
Lanski selitveni prirast je bil pozitiven izključno zaradi priselitev tujcev - znašal je 20.719 tujcev. Od tega jih 90 odstotkov prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, med njimi pa je absolutno na prvem mestu Bosna in Hercegovina s skoraj polovico vseh (10.000) oseb, s čemer se nadaljuje trend prejšnjih let.

Med preostalimi priseljenimi tujci jih je bilo nekaj čez 2.000 državljanov drugih držav članic EU-ja. V letih 2005 in 2006 so bili najštevilčnejši državljani Slovaške, v letih 2007 in 2008 pa državljani Bolgarije. Lani je bil med k nam priseljenimi tujci, državljani drugih držav članic EU-ja, vsak četrti državljan Bolgarije, sledili pa so državljani Italije (298) in Nemčije (250).

Največ priseljencev moških z nekaj manj kot 33 leti
Od leta 1995 med k nam priseljenimi tujimi državljani občutno prevladujejo moški, medtem ko so v drugih državah članicah porazdelitve priseljenih tujcev po spolu enakomernejše. Tudi lani je bilo med v Slovenijo priseljenimi tujimi državljani največ moških, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh priseljencev. Sicer pa je povprečna starost v lanskem letu znašala nekaj manj kot 33 let.

Največ odselitev Slovencev v Nemčijo
Deveto leto zapored se je iz Slovenije odselilo več njenih državljanov, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Lani je bila tako razlika med priseljenimi in odseljenimi 2.135 oseb, kar je najbolj negativen selitveni prirast slovenskih državljanov v zadnjih devetih letih. Sicer pa se od leta 2000 največ Slovencev odseli v Nemčijo.

Če bi upoštevali definicijo prebivalstva, veljavno do leta 2008, bi število priseljenih v Slovenijo v letu 2008 znašalo 45.387 prebivalcev. A po novi definiciji tisti, ki se preselijo le za krajši čas, niso več všteti v kvoto selitev. Mnogo je namreč sezonskih delavcev, ki pridejo za nekaj tednov oziroma mesecev.

V tujino se je lani odselilo 12.109 prebivalcev Slovenije, od tega 7.343 tujcev in 4.776 slovenskih državljanov. Tujci se večinoma vračajo v svoje izvorne države (države na območju nekdanje Jugoslavije), državljani Slovenije pa se večinoma odseljujejo v druge države EU-ja.

Znotraj Slovenije 5 % selitev državljanov in 7 % selitev tujcev
Znotraj Slovenije se je preselilo pet odstotkov slovenskih prebivalcev oziroma so našteli nekaj več kot 102.000 spremembi prebivališča. Naselje svojega prebivališča pa je zamenjalo tudi sedem odstotkov tujcev. Znotraj Slovenije se seli predvsem mlado prebivalstvo, saj je bilo med notranjimi selivci 54 odstotkov oseb, starih 15-34 let, še navaja Surs.