Številne stranke bodo po lokalnih volitvah dobile novo vodstvo. Foto: BoBo
Številne stranke bodo po lokalnih volitvah dobile novo vodstvo. Foto: BoBo
Glasovanje na kongresu ZaAB
ZaAB bo imel letos že drugi volilni kongres, saj Alenka Bratušek, če bo potrjena za evropsko komisarko, ne bo mogla več voditi najmanjše parlamentarne stranke. Foto: BoBo
Volitve 2014, Dejan Židan
Dejan Židan še ne, ali bo kandidiral za predsednika stranke. Foto: BoBo
Matej Tonin, Ljudmila Novak
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je povedala, da se v stranki glede kandidatur še niso odločili. Foto: BoBo

Dejan Židan, ki je vodenje SD-ja začasno prevzel po tem, ko je zaradi hudega poraza na evropskih volitvah z vrha stranke odstopil Igor Lukšič, še ni odločen, ali bo na kongresu stranke kandidiral za predsednika. Spomnil je le, da opravljanje predsedniške funkcije vpliva tudi na zasebno življenje in na druge položaje, saj opravlja delo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vprašanje njegove kandidature po Židanovih besedah niti ni tako pomembno, ker imajo v stranki veliko kompetentnih in resnih ljudi, ki bi jih za vodenje stranke tudi sam lahko podprl. Vendar o imenih ni želel govoriti.

Na njegovo odločitev pa bosta vplivala tudi izid na lokalnih volitvah in podpora mreže. "Stranka je bila nekaj čas v upadu, lokalne volitve so tudi neke vrste prelomnica, stranka pa ponovno pridobiva ugled," pravi Židan. Po njegovem mnenju morajo članom na kongresu ponuditi več kandidatov za predsednika oz. sam ne vidi potrebe po tem, da bi se uskladili glede enega imena.

Kongres čaka tudi NSi
NSi bo prav tako imel redni volilni kongres takoj po lokalnih volitvah. Večjih programskih in statutarnih sprememb za zdaj ne načrtujejo, na vsakem kongresu pa sprejmejo nekaj resolucij in usmeritev.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je povedala, da se v stranki glede kandidatur še niso odločili. Popolnoma se posvečajo lokalnim volitvam, nato pa bodo ocenili izid ter se pogovorili o morebitnih spremembah ali tudi novih kadrih.

Na podlagi dela, načrtov, energije in tudi perspektive stranke se bo Novakova, ki NSi vodi od leta 2008, odločala o vnovični kandidaturi, vodstvo pa po njenih besedah verjetno o nadaljnji poti NSi-ja.

Do zdaj so se vedno dogovorili glede nadaljnjega vodenja, je pa postopek odprt za vse in Novakova zagotavlja, da ga ne bo omejevala. Če so mnenja različna, je po njenem mnenju najboljše, da je več kandidatov.

ZaAB čaka sprememba imena
Novo vodstvo in novo ime bo dobilo Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), ki je nastalo po razpadu PS-ja tik pred predčasnimi volitvami v DZ. Nekdanji premierki Bratuškovi se namreč nasmiha funkcija evropske komisarke, evropski komisarji pa naj skladno z etičnim kodeksom ne bi opravljali vodstvenih funkcij v političnih strankah oz. se pričakuje, da z njih odstopijo.

Po najverjetnejšem odstopu Bratuškove bodo v ZaAB-ju začeli postopke za izredni kongres, do katerega bo eden izmed strankarskih funkcionarjev pooblaščen za njeno vodenje. O nasledniku Bratuškove molčijo. Tudi vodja poslancev ZaAB-ja Jani Möderndorfer na vprašanje, ali jo bo zamenjal on, ni želel odgovoriti.

Tudi SLS bo dobila novega predsednika
Predsednik SLS-a Franc Bogovič je že po julijskih predčasnih volitvah ponudil odstop, vendar so se v stranki dogovorili, da bo SLS vodil še do izrednega kongresa, ki bo 6. decembra.

V SLS-u pravijo, da se zdaj posvečajo izključno kampanji za lokalne volitve, v katere polagajo veliko upov, in zato se še ne ukvarjajo s tem, kdo utegne zamenjati Bogoviča, ki je bil na skupni listi NSi-ja in SLS-a spomladi izvoljen za evropskega poslanca, za predsednika SLS-a pa ne bo več kandidiral.

Samoukinitev DL-ja?
Izredni kongres 28. novembra načrtuje tudi DL, ki je bil v parlamentu le en (skrajšan) mandat, zdaj pa se bo, kot kaže, samoukinil. Predsednik Bojan Starman je namreč v pismu članom na začetku septembra med drugim pojasnil, da bo na kongresu v obravnavo in odločanje dan predlog za prenehanje stranke. Predlog morata podpreti dve tretjini navzočih.

Želja je Gregor Golobič
Redno konvencijo za konec novembra načrtujejo tudi v zunajparlamentarnem Zaresu, ki ga zdaj vodi podpredsednica Cvetka Ribarič Lasnik. V stranki so prepričani, da imajo še dovolj kadra, da se dogovorijo o nadaljnjem vodenju. Imen ne razkrivajo, vendar pa menijo, da lahko stranko na noge spet postavi le "močna" oseba. Neuradno naj bi si na čelu Zares nekateri vnovič želeli prvega predsednika Gregorja Golobiča.

Nekdanji predsednik Zaresa Pavel Gantar, ki je odstopil po porazu na evropskih volitvah, je že predlagal ukinitev stranke, a njegov predlog ni bil sprejet. Vendar to utegne biti predmet razprave na konvenciji, ki jo bodo sklicali po lokalnih volitvah.

V zadnjem času je bilo veliko ugibanj tudi o samoukinitvi LDS-a, a je predsednik stranke Anton Anderlič v petek zagotovil, da stranka ni opešala in se ne bo ukinila.