Menjave so pozneje izvedli, prav tako, kot je v sporočilu Kovačič pisal Janši. Foto: MMC RTV SLO
Menjave so pozneje izvedli, prav tako, kot je v sporočilu Kovačič pisal Janši. Foto: MMC RTV SLO
Posel NKBM-ja pustil milijonsko luknjo

Sodišče naj bi v t.i. vmesni sodbi razsodilo, da sta Kovačič in članica urave Manja Skernišak oškodovala banko, višino odškodnine pa naj bi sodišče naknadno ugotavljalo.

To je prvi sodni odškodninski razplet, po odhodu Kovačiča z vrha banke, pa je nova uprava zoper Kovačiča, članico uprave Manjo Skernišak in direktorja hčerinske družbe KBM Projekt, Tomislavu Blagusu, sprožila tudi 40-milijonsko odškodninsko tožbo zaradi spornega kreditiranja nakupa zemljišč na Hrvaškem. Revizija je namreč pokazala, da je bil 60-milijonski posel škodljiv, v njem pa je izpuhtelo kar 28 milijonov evrov, pet milijonov naj bi končalo na računu ene od švicarskih bank.

Trava, vredna 60 milijonov evrov
Ko je NKBM leta 2006 začel kupovati zemljišča na Hrvaškem, za posel številni niso vedeli. Banka je bila kapitalsko dovolj dobro stoječa, da je bil nakup znotraj zakonskih okvirov, v katerih upravi ni bilo treba po soglasje k nadzornikom. Posel je na koncu povsem propadel, za seboj pa samo v Zagrebu pustil ogromno, klavrno propadajoče in s travo preraščeno zemljišče ob avtocesti, kakih 20 kilometrov od mesta. In seveda milijonsko bančno luknjo. Čeprav sam zanika vsakršno vpletenost v posle, preiskovalci ugotavljajo, da je bil idejni oče hrvaških nakupov prav tedanji predsednik uprave, Matjaž Kovačič.

Veriga z zaključkom v švicarski banki?
In kako je nakup potekal? Najprej je NKBM na Hrvaškem ustanovil hčerinsko družbo Multiconsult, pozneje KBM Projekt. Ta je s posojilom matere nato kreditirala projektna podjetja na Hrvaškem, ki so s tem denarjem kupovala zemljišča. Nato pa je KBM Projekt s pomočjo novega kredita iz Maribora, po bistveno, tudi 500-krat višji ceni, kupil projektna podjetja z zemljišči vred, pri tem pa podjetja niso bila vredna nič, njihova edina vrednost so bila zemljišča.

Revizorji s forenzičnim očesom
Da so Kovačičevi zemljiški posli pri sosedih močno sumljivi, je leta 2008 ugotovil nadzorni svet NKBM-ja in naročil revizijo. "Revizija je že takoj pokazala velika odstopanja od prvih nakupnih cen," je za TV Slovenija povedal tedanji predsednik nadzornega sveta NKBM-ja Janez Škufca. Ko se je Kovačič poslovil z vrha, je banka naredila še t. i. forenzično revizijo; na podlagi njenih ugotovitev je Banka Slovenije zoper Kovačiča, Skernišakovo, štirim uslužbencem banke, Tomislava Blagusa in še štirim hrvaškim državljanom, ustanoviteljem hrvaških projektnih družb, vložila kazenske ovadbe, NKBM pa 40 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo. Ugotovljeno je bilo namreč, da KBM Projekt ni predhodno preveril hrvaškega nepremičninskega trga, niti potencialnih kupcev, ni opravil primerjalnih cenitev zemljišč, vloge za kredite so bile splošne in pomanjkljive, vsebovale so zagotovila o kupcih za vsako zemljišče in po določeni ceni, nato pa nič od tega ni bilo realizirano. Projektne družbe so ustanovile osebe dvomljivega poslovnega slovesa, in to tik pred podpisom pogodb o sodelovanju s KBM Projektom. Samo nekdanja hrvaška mis športa je ustanovila štiri.

Čeprav trdi nasprotno, je iz dokumentov razvidno, da je petmilijonski prvi kredit na Hrvaško poslal prav Kovačič.

Zelena luč za sklic skupščine
O zamislih poslov in poslih na Hrvaškem je, kot smo prvi poročali, Kovačič obveščal tudi tedanjega premierja Janeza Janšo in njegovega tajnika Boruta Petka. Tega do zdaj še nihče ni zanikal, samo zase pa govori sporočilo, ki ga je Kovačič poslal Petku, v katerem ga obvešča o nakupu enega izmed hrvaških zemljišč. Tako Kovačič kot Janša pa zanikata vpletanje Janše v poslovne odločitve banke. Da očitno ni tako, kot trdijo v SDS-u, kaže sporočilo s 27. oktobra 2005, v katerem Kovačič prosi Janšo za stališče v povezavi s sklicem skupščine banke, ki ga je Kovačiču naložil tedanji finančni minister Andrej Bajuk in na kateri bi zamenjali predsednika nadzornega sveta (NS) NKBM-ja. Kovačič sporoča, da mu ime novega nadzornika, ki bi postal tudi predsednik NS-ja, še ni bilo posredovano, a da bodo formalnosti že še uredili. Je pa imel vprašanje: "Glede na to, da so pogovori glede naše banke potekali z vami, me zanima ali je ta zahteva OK (naj hitim s sklicem, ali ne?) Prosim za odgovor, da bom vedel kako postopati, saj minister pričakuje ustrezno reagiranje."

"Kar skličite skupščino," mu odgovori Janša. Sporočilo je Janša Kovačiču poslal s strankarskega naslova, prav s tistega torej, za katerega v SDS-u trdijo, da nanj tedensko prihaja "več tisoč elektronskih sporočil in niti deset odstotkov jih Janša ob vseh drugih obveznostih ni uspel sam prebrati".

Vpetost tedanjega predsednika v drugo največjo slovensko banko pa je mogoče razbrati tudi iz naslednjega sporočila Kovačiča Janši: "Posredovana mi je bila vaša želja, da spremenimo sestavo nadzornega svet DZU Infond s popolnoma novimi imeni, od katerih nobeno ni uslužbenec banke." Kovačič pojasni, da to zakonsko ni mogoče, češ da je nadrejena institucija dolžna zagotavljati nedvoumen nadzor nad odvisnimi podjetji, vendar: "Poudariti želim, da kolikor je vaša odločitev po tovrstni menjavi kljub vsemu dokončna, bomo to poskusili izpeljati na način, ki ne bo povzročal težav nikomur in obenem zadovoljeval normativno ureditev."

Kmalu zatem so se v nadzornem svetu NKBM-jeve hčerinske družbe res zgodile spremembe.

Pripenjamo predmetno e-korespondenco

Posel NKBM-ja pustil milijonsko luknjo