Med novimi registriranimi vesoljskimi skupnostmi je tudi Čezvesoljska zombi cerkev. (na sliki njihov obred pred DZ-jem) Foto: BoBo
Med novimi registriranimi vesoljskimi skupnostmi je tudi Čezvesoljska zombi cerkev. (na sliki njihov obred pred DZ-jem) Foto: BoBo

V letu 2014 so se na uradu za verske skupnosti registrirale Upasana - sanjava prostost duha, Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja, Evangelijska krščanska cerkev, Mednarodna skupnost Kairos, Verska skupnost enakih možnosti - VSEM in Krščanska koptska pravoslavna škofija Slovenije.

V Sloveniji je uradno registriranih 48 verskih skupnosti. V zadnjih letih se je registrirala le Mitrova gnostična verska skupnost (2012), pred njo pa po letu 2007 niso imeli nobene registracije.

Kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar je menila, da je letošnji porast registracij novih skupnosti verjetno posledica verske svobode. V zvezi z namigi, da gre pri nekaterih za provokacijo in izigravanje zakonodaje, je odgovorila, da so te verske skupnosti zadostile zakonsko določenim pogojem. Po njenih besedah tudi ni mogoče, da bi se z registracijo nekateri želeli izogniti plačevanju davka na nepremičnine, ki so ga oproščeni nekateri verski objekti.

Direktor urada Gregor Lesjak pa večje število na novo registriranih verskih skupnosti pripisuje predvsem spremembi registracijskih pogojev. Z novelo zakona o verski svobodi se je namreč zapolnila pravna praznina, ki je nastala z razveljavitvijo strožjih meril za registracijo, ki so določali, da lahko skupnost ustanovi najmanj sto ljudi, ki morajo izkazati še deset let poprejšnjega delovanja, je pojasnil. Po lani sprejeti noveli lahko skupnost ustanovi deset ljudi brez dodatnih pogojev. "To, kar se zdaj dogaja, je pač logična posledica omilitve meril," je dejal Lesjak.

Ob tem je opozoril, da je tudi sedanje število registriranih verskih še vedno nenormalno, saj v Sloveniji deluje od 160 do 180 religijskih organizacij. Večina jih deluje kot društvo ali fundacija, registracija verske skupnosti jih očitno ne pritegne.

Lesjak pravi, da to kaže, da ustanova verske skupnosti še ni profilirana tako dobro, da bi služila svojemu namenu. "Vprašanja o tem, kaj je religija in ali je v religijskosti morda dopuščen, prepovedan ali celo zaželen humor, pa verjetno zdaj ne bova niti načenjala," je dodal direktor urada za verske skupnosti, ki upa, da se bo v prihodnjih letih registriralo še več verskih skupnosti, saj je institut verskih skupnosti namenjen temu, da ga ljudje uporabljajo.