Spremembe upoštevajo priporočila Skupine držav proti korupciji (Greco), ki opozarja na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank in volilnih kampanj, je v predstavitvi predlogov dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Po njegovih besedah so predlagane rešitve usklajene tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije, pri nastajanju novel pa je sodelovalo tudi Računsko sodišče.

Virant je kot ključno novost izpostavil popolno prepoved donacij pravnih oseb, kar naj bi preprečilo interesno prepletanje med gospodarstvom in strankami. Gre za "še en korak v boju proti korupciji," je dejal.

Rešitve, ki jih prinašata noveli, so nujne za povrnitev zaupanja v politiko in povečanje njene kredibilnosti, pa meni vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer. Pri tem pa je opozoril, da bo treba razmisliti, kako nadomestiti izpad sredstev za stranke, ki bi se zgodil ob uveljavitvi nove zakonodaje.

SDS: Preveč restriktivno
Največ kritik na račun predlogov so izrekli v SDS-u. Po besedah poslanca Tomaža Lisca se noveli "preveč restriktivno" lotevata financiranja strank, kot da bi bile te zgolj leglo korupcije in klientelizma. Dodal je, da sta predloga pisana na kožo malih strank, kar ni naključje, glede na to, iz katere stranke prihaja Virant.

V SD-ju so poudarili potrebo po spremembah. Vodja poslanske skupine Matjaž Han je pohvalil, da predlagana zakonodaja natančno opredeljuje vsebino letnih poročil strank. Ta bi morala biti po novem natančnejša in tudi javno objavljena, vključno z donacijami fizičnih oseb, višjimi od povprečne mesečne plače.

Po besedah Kristine Valenčič iz DL-ja, kjer predloga seveda podpirajo, se noveli lotevata ključne težave, to je netransparentnosti financiranja strank.

SLS: Precej revolucionarno, kar ni slabo
Jasmina Opec iz SLS-a je poudarila, da so nekatere rešitve "precej revolucionarne", kar pa po njenem mnenju ni nujno slabo. Posebej je pohvalila krepitev pristojnosti Računskega sodišča pri reviziji financiranja strank. Izrazila je še pričakovanje, da vlada izpada sredstev za stranke, ki bi ga prinesla nova zakonodaja, ne bo nadomestila s sredstvi državnega proračuna in občinskih proračunov.

Predloga podpirajo tudi v NSi-ju, saj gre po njihovem mnenju za prispevek k večji transparentnosti in izboljšanemu nadzoru financiranja. DeSUS o podpori še ni prepričan. Poslanec Ivan Hršak je dejal, da v njihovi poslanski skupini v tem trenutku še nimajo enotnega in končnega stališča o predlagani zakonodaji. Po njegovih besedah se namreč postavlja vprašanje, ali niso rešitve "preveč rigorozne" ter kot take posegajo v pravico svobode izražanja in združevanja.

Drugačna porazdelitev sredstev in strožji nadzor nad njimi
Predloga novel predvidevata ureditev mehanizmov za večjo transparentnost financiranja strank in volilnih kampanj ter natančnejšo opredelitev organov nadzora nad spoštovanjem zakona. Prav tako se želi preprečiti, da bi stranke pridobivale sredstva iz nedovoljenih virov.

Spremenila bi se tudi porazdelitev sredstev za stranke. Po novem bi se po enakih deležih med stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, razdelilo 25 odstotkov proračunskih sredstev, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Po zdaj veljavni zakonodaji se linearno deli deset odstotkov sredstev, glede na volilne izide pa 90 odstotkov.