Ciril Baškovič sodi v skupino programskih svetnikov RTV Slovenija, ki jih je državni zbor imenoval na predlog političnih strank (Baškovič sodi v kvoto SD-ja).

Vodenje sveta je prevzel do januarja 2018, ko bo v 29-članskem svetu 21 svetnikom potekel mandat in bo konstituiran novi svet. Baškovič je bil edini kandidat, kandidaturo pa je sprejel na predlog svetniškega kolege Gojka Bervarja.

V zahvali za zaupanje je Baškovič poudaril, da čeprav prevzema vodenje programskega sveta le za dobre tri mesece, stopa "v velike čevlje". Izrazil je pričakovanje, da bo svetu uspelo v tem času brez večjih zapletov sprejeti programsko-produkcijski načrt RTV Slovenija za leto 2018. Poudaril je tudi, da ceni delo zdajšnjega vodstva zavoda.

Zupanič se je sicer julija odločil za odstop s predsedniške in tudi svetniške funkcije, ker programski svet ni podprl razrešitve direktorice televizije Ljerke Bizilj. Iz enakega razloga sta odstopila tudi svetnika Sašo Hribar in Domen Savič. Razrešitev Biziljeve je zaradi primera Thompson predlagal generalni direktor Igor Kadunc.

Državni zbor je Zupaniča in Saviča v programski svet imenoval na predlog gledalcev in poslušalcev, Hribar pa je v svetu zastopal zaposlene na RTV-ju. Hribarja je medtem na svetniškem mestu že nadomestila Nataša Bolčina Žgavec, mesti Zupaniča in Saviča sta za zdaj še nezasedeni - 29-članski svet zato trenutno deluje le s 27 člani.

Svetniki so prisluhnili poročilu varuhinje
Svetniki so na prvi popočitniški seji tudi prisluhnili poročilu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski o odzivih občinstva v obdobju julij-avgust 2017. Pojasnila je, da je bil po številu pritožb v ospredju šport na televiziji. Gledalci so izražali nezadovoljstvo, ker evropskih prvenstev v košarki in odbojki niso mogli spremljati na javni televiziji.

Generalni direktor Kadunc je potrdil, da je Televizija Slovenija prejela številne ogorčene komentarje, zlasti ker ni prenašala evropskega prvenstva v košarki. Dejal je, da RTVS v nasprotju s prejšnjimi prvenstvi tokrat ni dobila niti ponudbe za nakup pravic. Hkrati je opozoril, da pa "težava ni le v prenosu košarkarskega prvenstva, težava je veliko globlja".

Po Kadunčevih besedah je namreč zelo verjetno, da tudi če bi RTVS oz. Televizija Slovenija dobila ponudbo, ne bi mogla ponuditi dovolj visokega plačila za pridobitev pravic. "Zakaj? Ker država že desetletja ne skrbi za to, da bi imela dobro javno radiotelevizijo," je bil kritičen in opozoril, da se je RTV-prispevek nazadnje povišal v letu 2012.

"Javni radioteleviziji so tudi omejili prostor za reklame, sama pa se je javila, da bo skrbela za arhiv oddaj. RTV Slovenija je breme zmogla le s prodajanjem svojega finančnega premoženja, ki pa ga je zdaj ostalo premalo, da bi s takšno prakso nadaljevala," je pojasnil Kadunc. Poudaril je, da RTVS bije bitko za svoje preživetje, ki pa je ne bo mogla izbojevati brez podpore države.

Del današnje seje so svetniki namenili tudi izvajanju letošnjega programsko-produkcijskega načrta in pripravi tega načrta za prihodnje leto. Za zdaj imajo še vedno na mizi izhodišča načrta 2018, predlog načrta pa bo vodstvo RTVS skušalo pripraviti do prihodnje seje. Takrat je zato pričakovati konkretnejšo razpravo.

Kadunc je še opozoril, da bo predlog načrta najverjetneje temeljil na nekoliko spremenjenih izhodiščih.