Upravno sodišče je decembra lani izdalo začasno odredbo, da mora do pravnomočnega zaključka postopkov Šami ostati v Sloveniji, vrhovno sodišče pa je konec januarja to odredbo odpravilo.

Šamijevi zagovorniki so zoper to odločitev vrhovnega sodišča vložili pritožbo na ustavno sodišče. To je zdaj sklenilo, da ustavne pritožbe ne bo sprejelo v obravnavo, saj niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču.

Ta namreč določa, da ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

O diskrecijski klavzuli niso presojali
Po mnenju ustavnih sodnikov namreč med drugim ne držijo očitki pritožnika, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena presoja okoliščin, ki so nastale po izdaji dublinskega sklepa in naj bi po mnenju pritožnika vplivale na določitev odgovorne države članice EU-ja.

Ne držijo tudi očitki pritožnika, da mu ob morebitnem uspehu v upravnem postopku ne bi bila več zagotovljena vrnitev v Slovenijo. Država bi ga bila namreč dolžna na podlagi dublinske uredbe znova sprejeti, menijo ustavni sodniki.

Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ministrstvo za notranje zadeve je sicer že potrdilo, da so vložili zahtevo za revizijo odločitve upravnega sodišča.