Ob odprtju prostorov je Pahor čestital notranji ministrici Katarini Kresal, ekipi na ministrstvu in drugim, ki so
Ob odprtju prostorov je Pahor čestital notranji ministrici Katarini Kresal, ekipi na ministrstvu in drugim, ki so "v letu dni postavili na noge urad, od katerega vsi lahko upravičeno veliko pričakujemo". Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Odprtje Nacionalnega preiskovalnega urada
Odprtja se je udeležilo veliko nekdanjih vodij slovenske policije in tuji strokovnjaki. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Nacionalni preiskovalni urad uradno odprl vrata
Ogled sobe, kjer ni prisluhov
Pahor in Kresalova verjameta, da je NPU dobra naložba

"Nacionalni preiskovalni urad ni bil ustanovljen zato, ker bi kdo to zahteval, ampak ker so okoliščine zahtevale, da ta vlada stori vse, kar je potrebno za to, da tudi s pregonom najhujših oblik gospodarskega in drugega kriminala povrne zaupanje ljudi v pravno državo," je ob današnjem odprtju novih prostorov dejal Pahor.

Premier je že lani aprila ob najavi ustanovitve tega urada dejal, da naj na znački članov NPU-ja piše "Brez milosti!" Tega gesla danes na uradnem logotipu "slovenskega FBI-ja" nismo opazili.

Sodelovali so tudi s finskimi organi
Slovesnosti so se poleg notranje ministrice Katarine Kresal in premierja Pahorja med drugim udeležili direktor policije Janko Goršek, vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec, direktor Europola Rob Wainwright in namestnik direktorja finske policije Kari Rantama.

Pri ustanavljanju tega urada so si namreč pristojni za model vzeli finski preiskovalni urad. V. d. generalnega direktorja NPU-ja Robert Črepinko je ob tem dejal, da nov urad ni le specializirana enota kriminalistične policije, ampak je nov način razmišljanja.

NPU utira pot v Evropi
"Mi utiramo dobre prakse tudi kolegom v Evropi," pa je prepričana ministrica Kresal. Ta projekt so namreč podprle tudi evropske inštitucije - Europol, Svet Evrope in OECD. Urad gre zdaj po njenih besedah na pot z visokimi cilji, čakajo pa ga še višja pričakovanja ljudi, ki bi radi, da se na področju gospodarskega kriminala končno nekaj spremeni.

Loteval se bo namreč predvsem težjih gospodarskih in drugih kriminalnih dejanj in je po besedah Črepinka že začel delo. "Trenutno preučujemo nekaj primerov, ki bi jih lahko prevzeli, a ne gre za nobenega od javno odmevnih primerov," je dejal.

"Primer učinkovitega boja proti kriminalu"
Za odločitev o ustanovitvi urada je vladi čestital tudi direktor Europola Rob Wainwright, predvsem zato, ker danes gospodarski in druge vrste organiziranega kriminala predstavljajo veliko grožnjo slovenski in evropski družbi. Izrazil je svojo polno podporo projektu, ki je po njegovem odličen primer enote za učinkoviti boj proti kriminalu.

V videoposnetkih lahko prisluhnete, kaj o uradu menijo premier Pahor, ministrica Kresal in generalni direktor policije Goršek, in si ogledate predstavitev t. i. tihe sobe.

Stroški delovanja so veliki
Vlada je sicer za ustanovitev in prvo leto delovanja urada namenila 7,5 milijona evrov. Notranja ministrica priznava, da se morda to sliši veliko, a je prepričana, da se bo denar hitro povrnil: "Eden izmed temeljnih principov, po katerih bo urad deloval, je ta, da se pridobi čim več protipravno pridobljenih premoženjskih koristi."

Najemnina prostorov že razburja opozicijo
A kar nekaj denarja bo treba nameniti tudi za najem te velike nove stavbe za Bežigradom. Najemnina prostorov bo namreč znašala okoli 1,6 milijona evrov letno, kar je že razburilo nekatere opozicijske poslance, zlasti poslanca SDS-a Zvoneta Černača.

Ta v pisnem poslanskem vprašanju Kresalovo sprašuje kdaj je bila za prostore podpisana pogodba in kdaj je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Med drugim pa ga zanima tudi skupna bruto površina najetih prostorov ter kdo je financiral potrebne predelave prostorov, saj ti prvotno niso bili namenjeni policiji. Hkrati poslanca SDS-a, ki je zaprosil tudi za vpogled v najemno pogodbo zanima, kaj bo z izpraznjenimi prostori oz. čigava last so bili prostori, v katerih so ti uslužbenci delali doslej, ter kaj je s postopki glede vloženih ovadb proti Igorju Juriju Pogačarju, "znanemu iz afere SIB banke", ki je najemodajalec prostorov.

Generalni sekretar na notranjem ministrstvu Damjan Lah je sicer že v četrtek pojasnil, da je ministrstvo najemno pogodbo sklenilo s podjetjem Ram invest za ceno 13,03 evra na kvadratni meter. Skupna kvadratura že opremljene stavbe je 10.400 kvadratnih metrov. Poleg letne najemnine v višini okoli 1,6 milijona evrov bo po besedah Laha potrebno prišteti še stroške tekočega vzdrževanja stavbe, ki ne bi smeli preseči 5.000 evrov na mesec. Investicijsko vzdrževanje in zavarovanje hiše pa sta strošek lastnika, je še pojasnil.

Tiha soba in soba za zaslišanja na ogled
Gostje so si lahko ob odprtju ogledali tudi notranjost prostorov, v katerih bodo delovali kriminalisti. Vodja urada je premierju in ministrici tako razkazal posebno sobo, v kateri ni mogoče prisluškovanje, zato se lahko tam pogovarjajo o najbolj zaupnih stvareh. Ogledala sta si tudi prostor za zaslišanja, v katerem je znamenito okno skozi katerega osumljenec ne more videti morebitne priče, stoli v prostoru pa so pritrjeni, saj želijo tako preprečiti poškodbe in samopoškodbe. (Fotografije si poglejte v spodnji galeriji.)

Nacionalni preiskovalni urad uradno odprl vrata
Ogled sobe, kjer ni prisluhov
Pahor in Kresalova verjameta, da je NPU dobra naložba