Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 34 glasov
Ocenite to novico!
| Vsekakor pozdravljamo vsa študentska prizadevanja in zahteve, ki gredo v smeri večanja kakovosti študija. In prav kakovost študija ponekod pada, predvsem zaradi neustrezne implementacije "bolonje" ter 'instant programov'. | ||
| Jelena Štrbac za MMC | ||
| Največje težave so nastale zaradi premalo premisleka o smiselnosti te reforme. Bila je nekaj novega, privlačnega, izmenjava, lažja primerljivost s študijskimi programi v tujini se tudi dobro sliši ... Skratka, zdi se, da so nekatere fakultete naravnost tekmovale, katera bo prva uvedla bolonjo, da bo privlačnejša za študente, diplomanti novih programov pa za trg (pa smo spet pri vdoru tržne logike na fakse). Danes, ko vsi vidijo, kakšno sranje je bila reforma, jo skušajo razni lobiji (vključno s študentskimi organizacijami) še vedno opravičevati, češ, reforma je čisto dobra, le njena realizacija je slaba. Ni res. Reforma je slaba, kar je pokazala praksa. | ||
| Urška Cocej za MMC | ||
| HRVAŠKI ŠTUDENTSKI PROTESTI | ||
| Hrvaške študente, ki so pred kratkim na cestah zahtevali izobraževanje brez šolnin, je podprl tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. Pozval jih je, naj nadaljujejo hojo po začrtani poti, njihova dejanja pa primerjal z nenasilnim odporom Gandija, ki je pripeljal do propada britanskega kraljestva v Indiji. Menil je, da se ne smejo ukloniti izsiljevanju, saj naj bi bil njihov protest pomemben predvsem zato, ker je bil nenasilen in prav zato nasilen v rušenju neoliberalnih reform. "Vi se nimate česa bati, oni se bojijo vas. /…/ Sam se zavzemam za pravo mero nasilja," je tedaj še dejal filozof. "Zasedba, upor, pritisk na oblast ... To je zame nasilje; ne govorim o pretepanju ali ubijanju.« |
||
| Hrvaški študentje so pokazali izredno vztrajnost. Čeprav navidez niso dosegli dosti, so jih letošnje blokade fakultet vrnile na politično prizorišče kot silo, s katero je potrebno računati. Še ena stvar je pomembna: uspeli so se organizirati od spodaj, horizontalno, brez vodstva študentskih organizacij, ki so poplnoma zbirokratizirane valilnice bodočih profesionalnih politikov in le same sebi namen (tudi pri nas, da ne bo pomote). /…/ ŠOS je le pristavil svoj lonček, če bi vedel, kaj točno se dogaja, bi protestov ne podprl. | ||
| Urška Cocej za MMC | ||
| NEMŠKI ŠTUDENTSKI PROTESTI | ||
| Sredi junija se je na ulice 70 nemških mest zgrnilo od100.000 do 240.000 študentov, otrok in učiteljev, ki so preprečili dostop do univerzitetnih stavb, zavzeli administrativne urade in organizirali številne protestne shode v Berlinu, Münchnu in številnih drugih mestih, tudi univerzitetnih, kot sta Heidelberg in Göttingen. Zahtevali so izboljšanje visokošolskega sistema, zato so po ulicah hodili z napisi, kot so "Vlaganje v izobraževanje - Donos zagotovljen" in "Rešite šolstvo, ne le banke". Pozvali so k opustitvi bolonjskega sistema; opozarjali na to, da se na univerzah ničesar ne naučijo, da ni denarja za knjige in da pogosto primanjkuje učiteljev in drugih pedagogov. Kaj se je zgodilo z nekdaj tako opevanim nemškim šolskim sistemom, ki je sicer organizacijsko zelo razvejen, ne ve nihče. |
||
Iztekajoče se študijsko leto bo prineslo prve bolonjske diplomante. To je priložnost, da se potegne črta za prvo oceno bolonjske reforme. Ta je, kot kaže, bližje enici kot petici.
In čeprav predstavniki slovenskih študentov – eni bolj, drugi manj – s kritiko na račun visokošolskega sistema ne skoparijo, še niso posegli po ukrepih nemških in hrvaških študentov, ki so svoje nezadovoljstvo pred kratkim izrazili tako, da so stopili na ulice – prvi z zahtevo po odpravi bolonjskega sistema, drugi z željo, da bi se povečala sredstva za visokošolsko izobraževanje. Pa možnost, da bi slovenski študenti preplavili ulice, vendarle obstaja?
ŠOS: Napake v implementaciji onemogočajo kakovost
Jelena Štrbac, predsednica odbora Študentske organizacije Slovenije za visoko šolstvo, je za MMC pojasnila, da tudi ŠOS, tako kot nemški študenti, opaža določene napake v izvajanju bolonjskega procesa, ki (tudi zaradi finančne podhranjenosti) študentom onemogočajo kakovosten študij. Kot je navedla, do tega prihaja zato, ker je število študentov na visokošolskega učitelja preveliko, kar onemogoča interaktivno delo v skupinah. »Prav tako imajo študenti ponekod nakopičene številne obveznosti, za katere jim zmanjkuje časa, in njihovi izdelki tako postajajo vse manj kakovostni, čemur botruje tudi občutek, da se premalo naučijo,« je poudarila.
Štrbačeva meni tudi, da je bilo predhodno obdobje preslabo izkoriščeno. Po njenih besedah večina fakultet z uvedbo bolonjske reforme čaka na zadnji trenutek, torej na prihodnje študijsko leto: »Bojimo se, da bo situacija precej kaotična, saj ne vemo, v kaj točno se podajamo. Visokošolski zavodi, ki so bolonjo sprejeli prej, imajo zdaj čas za izboljšave, in upamo, da se bodo zanje odločali, ko vidijo, kaj je šlo v prvi fazi narobe.« Po njenih besedah sicer fakultete zdaj kot osrednji problem pri uvajanju reforme navajajo premajhno financiranje, a v ŠOS-u kljub svojim prizadevanjem za dvig sredstev, namenjenih izobraževanju, menijo, da samo finančne injekcije težav ne bodo rešile. »Treba je sistematično skrbeti za kulturo kakovosti in jo prenesti na vse ravni izobraževalnega procesa.«
AT: Bolonja kot vstop neoliberalizma v visoko šolstvo
Še bolj kritična je bila Urška Cocej iz Avtonomne tribune (avtonomne študentske organizacije). »Vsebina študija in njegova forma sta pri bolonjski reformi neločljivo povezani. Skrajšanje študija pomeni manj poglobljeno znanje, pomanjkanje denarja v visokem šolstvu in posledično kadrovska podhranjenost zadevo le še poslabša. Ne moremo zavrniti le dela bolonjske reforme ali kazati na slabo udejanjenje v praksi (pri nas in po Evropi). Zavrniti jo moramo v celoti, tako formo kot vsebino, saj v visokošolski prostor prinaša tržne zakonitosti, iz študenta pa dela 'potrošnika znanja', material, ki se bo na trgu dela najbolje prodajal. Slovenija gre glede uveljavljanja bolonje po poti drugih držav; le nihče resno ne protestira,« je zatrdila za MMC.
Prepričana je, da bolonjska prenova pomeni vstop neoliberalne ideologije v svet visokega šolstva, pri čemer je spomnila, da je neoliberalizem ideologija, ki je nedolgo tega razglašala konec zgodovine in zmago liberalnega kapitalizma, »pa poglejte, kaj je danes s tem«. Tudi bolonjska reforma je po njenih besedah le ena izmed napak zgrešene ideologije prostega trga, zato bi morala biti prva generacija bolonjskih diplomantov zadnja, »k diplomi pa bi jim odgovorni morali priložiti opravičilo zaradi izvajanja poskusov na njih«.
ŠOS kritičen le do izvedbe, AT do sistema samega
Sogovornica iz ŠOS-a pravi, da kljub nezadovoljstvu s trenutnim potekom bolonjske prenove vendarle vidijo svetle plati reforme. Po njenih besedah je pozitivno to, da se prenavljajo programi, ki so ponekod že precej zastareli (čeprav gre, kot je dodala, žal, v nekaterih primerih le za navidezno spreminjanje); da se programe ponekod oblikuje v sodelovanju z gospodarstvom ipd. »Če bi sistem implementirali pravilno, bi tako za študente kot druge visokošolske partnerje lahko pomenil veliko dobrega, tako pa smo 's figami v žepih' dobili še slabše programe, za katere ne vem, ali bodo evropsko primerljivi, kar pa je eden temeljnih ciljev bolonje,« je dejala.
AT očita, ŠOS se brani
Prav takšnemu razmišljanju, da je torej reforma dobra in da je slaba le njena praktična izvedba, pa nasprotuje Avtonomna tribuna. »ŠOS je pač eden od državnih aparatov, v študentskem boju (če ta sploh obstaja) ima podobno vlogo kot sindikati v delavskem boju - je tamponska cona med vlado in vladanimi, skrbi, da se razredni boj manifestira v obliki socialnega dialoga, in ne v bolj radikalnih oblikah. Zagovarja bolonjo, ker sledi isti ideologiji kot tisti, ki so jo spisali - ideologiji prostega trga,« navaja Cocejeva.
V ŠOS-u takšne očitke zanikajo. Štrbačeva je za našo spletno stran namreč zatrdila, da vseskozi nasprotujejo uvajanju tržnih mehanizmov v visoko šolstvo. Prav tako je dejala, da v njihovi organizaciji menijo, da »je nujno, da študenti prepoznavajo tudi vsebinske in sistemske težave ter so se pripravljeni aktivirati tudi, ko ne gre npr. le za socialne transferje«.
Za nekaj pojasnil in oceno bolonjske reforme smo zaprosili tudi ministrstvo za visoko šolstvo, vendar njihovega odgovora nismo prejeli. |
Ob koncu pa velja ponoviti vprašanje, ki smo ga zastavili ob začetku prispevka – je mogoče, da nezadovoljstvo, ki ga, ko gre za bolonjsko reformo, uka željne mladostnike spravi na ceste tudi v naši državi?
Na ceste tudi slovenski študenti?
»Trenutno tega ne moremo napovedati, saj niso še vsi študentje vključeni v prenovljene programe. Potem pa bomo spremljali njihovo (ne)zadovoljstvo s študijem oz. programi in posameznimi elementi bolonje; upamo, da bomo zadeve lahko reševali sproti, vsekakor pa bomo veseli, če se bodo študenti pripravljeni aktivirati in opozoriti na neustrezne študijske programe oz. druge napake v okviru visokošolskega izobraževanja,« odgovarja Štrbačeva.
In kaj pravi predstavnica Avtonomne tribune? »Dokler bodo študentski politiki organizirali obskurne proteste ob podražitvi bonov in bodo podalpski študentje prepričani, da se jim godijo socialne krivice, če se za nekaj centov podraži pivo, bodo oblastniki za njihovim hrbtom drastično posegali v njihov socialni položaj, njihova življenja, pa še trznili ne bodo. Žal. Na srečo pa smo imeli pred dvema letoma tudi slovenski študentje izkušnjo z organiziranjem mimo študentskih organizacij (Avtonomna tribuna) in še vedno se mi zdi to najboljša pot, da se nakopičeno nezadovoljstvo spremeni v odkrit upor. Pustimo se presenetiti, pred pol leta nihče ne bi napovedal tega, kar se je zgodilo na Hrvaškem.«
Da ne bo kdo sanjal z nekimi primerjavami znotraj Slovenije, kjer je vse približno enako zanič (če se seveda primerjamo s svetom).
- študentom, ker jim ob minimalnem naporu podaljšuje otroštvo,
- staršem, ker odlaga obdobje, ko je treba otroke spustiti iz gnezda,
- podjetjem, ker dobivajo napol zastonj delovno silo (študentske napotnice),
- univerzam, ker jim zagotavlja dohodek,
- politikom, ker otroci, ki sicer imajo volilno pravico, a hkrati čepijo v domačih gnezih še kar nekaj let lebdijo v omami idealnističnega namišljenega sveta, saj v resničnega - z davki in brezposelnostjo - vstopajo 5-7 let kasneje od polnoletnosti,
- gostincem, ker jim boni zagotavljajo klientelo, za katero bi se sicer morali trdo boriti na trgu.
Sanje so tako lepe in omamne, da nihče ne vidi, da je sistem izjemno drag (obremenjuje ljudi z dodatnimi davki - vsi ti cukrčki pač niso zastonj), ker pa obdeluje praktično celotno generacijo, hkrati ne daje nobenega znanja oz. je znanje po 3eh letih približno enako znanju, ki ga dobiš na srednje dobri univerzi v enem letu. Pod znanje se tu razume ne samo piflarijo (slepo reproduciranje besed in izpeljav iz knjige), pač pa tudi sposobnost samostojnega reševanja in vodenja projektov (ne golega c/p iz interneta) ter vsaj približno zadovoljivo pismenost (da pisni izdelek lahko prebere tudi tretja oseba, ne da bi pri tem znorela od ugibanja, kaj je pisec z določeno kombinacijo besed mislil).
Mimogrede - del kvalitete je tudi prisotnost na predavanjih in vajah. Verjamem, da je to težko razumljivo osebkom, ki vidijo samo pravice, ne pa tudi dolžnosti - vendar je splošna praksa vrhunskih univerz (kamor sodi npr. tudi Tilburg ali LSE ali Sorbona), da je prisotnost na predavanjih in vajah obvezna.
Pa še okoli tehničnih vs. družboslovnih univerz. FMF - slavna fakulteta za matematiko in fiziko je danes samo še senca tistega, kar je bila 20 let nazaj. Snov je grozovito degradirala, imajo "pripravljalnice" za študente prvega letnika pred samim začetkom predavanj, da bruci približno razumejo predavanja pri temeljnih predmetov in podobne komedije.
Ja, Gauss je isti. Vpisuje se pa vse, kar "leze in gre".
Zakaj je tako?
Zaradi tega ker to ustreza popolnoma vsem.
Zato pa pravim - če imate denar (ali pa če ste dovolj pogumni in veste, da ste boljši od sosedovega Zorana, ki je napredoval iz razreda v razred s popravci, danes pa sedi z vami v istem letniku univerze) SPOKAJTE SE V TUJINO!
NA DOMAČIH UNIVERZAH ZAPRAVLJATE SAMO ČAS IN DENAR!
In brez skrbi - delodajalci že zadnjih 10 let temeljito preverjajo, iz katere "šnel kurs" univerze ste prinesli svoj papirček. Četudi se večina SLO študentov tolaži, da jih bodo reševale izkušnje, vam povem, da teh izkušenj nihče ne gre niti gledat, če na vaši diplomi piše neko čudno ime (vse kar ni MB ali LJ). Seveda je nekaj svetlih izjem, vendar vanje ne sodijo veliki in znani delodajalci.
Glede razlik med faksi sem pa že tako napisal. Tudi moje mnenje je, da ni dobro da univerze in faksi rastejo kot gobe po dežju. Problem je v tem, da v Sloveniji nimamo neke komisije, ki bi pregledovala tudi kakovost študija na določenih faksih. Sedaj samo pogledajo program, kateri so profesorji in če izpolnjuje vse pogoje in tako dobi fakulteta akreditacijo in že lahko uči bodoče "intelektualce". Moje mnenje je, da bi država morala ustanoviti neodvisno in nepolitično komisijo (sanjam?), ki bi pred ustanovitvijo odločila ali si določena fakulteta/visoka šola zasluži akreditacijo ali ne. Lep primer lahko najdemo pri ISO standardih, kjer se mora podjetje vsakih nekaj let dokazati, da še vedno opravljajo delo na visokem nivoju in v skladu s standardom. Če niso vsaj obdržali kvalitete, jim standard gre po gobe. Je res, da so tudi tukaj napake, ampak popolnega sistema ni nikjer in ga (še) dolgo ne bo! S tem, ko bi se uvedlo takšno komisijo, bi res dobili lep pregled nad celotnim "dogajanjem".
Sedaj pa je to tako, da ima že skoraj res vsako mesto svoje fakse. Nič nimam proti izobraževalnim inštitucijam, ampak vse bi moralo biti v okviru zgoraj napisanega. Dejstvo je, da je znanje največja in najboljša naložba vsakogar. Nek rek pravi: "Več znaš, več veljaš!". Zato še enkrat poudarjam, da možnost študija mora dobiti vsak človek, ki si tega želi in je sposoben.
Kar se pa danes dogaja, pa ne vodi v pravo smer. Poznam primere, ki imajo dokončane HOBI fakse in fakse, kjer je že sedaj kadra preveč. In kaj se z njimi zgodi? Na borzi so in nimajo dela! Totaln fail sistema!
Je res, da mora vsak človek za katerokoli izobraževanje nekaj pokazati. Ampak to NEKAJ se močno razlikuje. Spet navajam primer nekoga, ki je študiral na univerzi v MBju, mu ni nekako šlo, potem pa se je prepisal na privatni faks (ki je plačljiv) in rezultat je bil: niti enega izpita ni padel, vse je naredil z visokimi ocenami in je že diplomiral. Smešno. No se pa že pozna rezultat rezultata -> nima še službe. Žal mi je njega, ker je spustil nekaj let v luft... Tudi delodajalci ponekod že pogledajo iz kod prihajaš (beri: katere fakultete/univerze)... in kot sem že rekel, kmalu se bo zgodilo, da bo to postal pomemben faktor! Vsekakor pa še vedno drži to, da moraš biti sposoben in moraš biti prilagodljiv in še kaj. Delodajalci iščejo znanje. To je tudi prav! In če pogledam skozi oči delodajalca, ki ne pozna kandidate, ki so se prijavili na njegov razpis... kako bo vedel kdo zna? Seveda prvo najprej kakšna je njegova izobrazba. Itak ni rečeno, da tisti s hobi faksom nima pojma - včasih je boljši od tistega, ki ima 2 doktorata na naših univerzah! Ampka delodajalec v današnjem času nima denarja/časa, da bo preverjal kdo je res dober. Odločil se bo na podlagi priporočil in če ni druga, tudi lista na katerem piše diploma. To je to!
Zato še enkrat... vlagajte v znanje, v izobrazbo, v stvari, ki vas zanimajo, ki vas delajo radovedne itd... ker le to je dobra in prava naložba za prihodnost!
@Stropy: tudi s tabo se popolnoma strinjam! Za 9,10 mora tudi en FDV-jevec po moje malce sesti za knjigo, a za 6ko se jim hitro nabere.
@Liam: en strojni inženir bo na koncu strojni inženir in še tekoče se bo mimogrede naučil enega tujega jezika (poleg angleščine) ker ve, da ga bo potreboval. Dosti je npr. strojnih inženirjev, ki tekoče govorijo nemško. Tako, da je naravoslovcem po moje manjši problem iti eno uro odsedeti na francoščino kot tebi priti na ena predavanja strojne, elektro, gradbene fakultete....
@noreason: s tabo se tudi popolnoma strinjam! Niso vsi študiji, ki temeljijo na piflanju in delanju seminarskih nalog kar lahki. Sam npr. poznam študente mednarodnih odnosov, prava...snov je res obsežna in morajo enekaj presedeti. Seveda pa ni tako kot na strojni. Brat študira strojništvo in opažam, da je tam pač tako, da če na predavanjih štekaš pač štekaš, drugače ti ni druge pomoči kot da se temeljito usedeš za knjige. Neke tretje možnosti tukaj ni. FDV-jevci in podobni pojma nimajo.
Seveda pa ni vsak za vse. Sam sem na naravoslovnem študiju, pa sem komaj naredil obvezni predmet iz tujega jezika. OK, že res da mogoče zaradi zoprnega profesorja (s tuje fakultete) a vseeno. Študentje njegove matične fakultete vriskajo, da kako je eori njemu oh in sploh fajn, mi pa smo na njegovem izpitu padali kot domine.
Močno se moram strinjati tudi s tem, da ni fajn, da ima danes že vsaka vas svojo univerzo. To res ni za nikamor. Posebej iz tega razloga, kot si ga že omenil. Kakovost in zahtevnost posameznih univerz od kraja do kraja močno močno pada. Ne zamerite, a še vedno menim, da je najbolj kakovostna dobra stara ljubljanska univerza. Kot primer bi npr. omenil visoko zdravstveno šolo. Imam dve kolegici, ki jo deata v Ljubljani ter dve, ki jo delata v Novi Gorici. Tisti dve iz ljubljane sta se vso leto pridno učili in še jima je ostal izpit ali dva za jeseni. Tisti dve iz Nove Gorice sta vso leto vriskali, kako je ta študij fajn in si sedaj veselo požvižgavata na morju. Sam sem za to, da ima univerzo Ljubljana in mogoče še Maribor kot naše drugo največje mesto in si to mogoče zasluži. Ostale univerze niso potrebne. Med drugim tudi zato, ker študentje, ki prihajajo ne vedo več, kaj pomeni biti študent in kaj je študentsko življenje. Ne mislim s tem na pijančevanje itd, ampak na to, da greš za ves teden od doma v neko drugo okolje, spoznaš nove ljudi, se naučiš določene samostojnosti... Sam sem sedaj 4. leto v Ljubljani in v tem času nekako dozoriš. Če pa imamo univerze na vsakem vogalu je logično, da imamo vedno več maminih sinčkov.
hehe.
Morem ti replicirat:)
Nebi jaz kar tako dajal v nič nobenega študija. Sam imam končan strojni faks na univerzitetni stopnji, ampak vem, da kakšnega FDVja, sociologije, filozofije in drugih podobnih, nebi nikoli naredil. Različni faksi zahtevajo različne sposobnosti. In poznam tudi kakšnega FDVjevca(-ko), ki je čisto "na tleh oseba" in ne jamra zaradi seminarskih, ampak jih dela, zato, da bo dokončala faks. Pač tisti, ki jamrajo, verjetno ne delajo fakultete s srcem?
Sam pa vidim drug problem pri bolonjskem sistemu. Lahko je nekaj napisati na papir, vendar profesorjev pa se ne da "spreobrnati" kar tako, čez noč. Oni imajo še vedno enake navade kot takrat ko sem jaz študiral. Zato ne verjamem, da dobijo sedaj študentje več praktičnega znanja na fakulteti.
Sploh mi je pa nekaj drugega kritično pri nas. To, da ima že (čisto) vsaka vas svojo fakulteto. Meni želodec obrača, kadar pridem v stik s kakšnim strojnikom s novomeško, celjsko... diplomo. Za Celje lahko povem. Učijo učitelji, ki so mene učili v srednji šoli?! Katastrofa od neznanja. Enostavno imamo preveč fakultet in premalo strokovnega kadra. Seveda so tudi izjeme na teh fakultetah, samo izredno redke.
popolnoma se strinjam!! saj ne rečem, seveda nekateri, ki hočejo imeti 9, 10 morajo tud na FDV se potrudit...ampak primerjava z neko tehniško fakulteto sploh ni možna. samo tako za foro bi nekega "pridnega" fdv-jevca za 14 povabil na predavanja na FGG... me prav zanima, kolko bi odnesel s predavanj, kjer morš nekaj razumet in ne zgolj se "napiflat" ...
Potrebujemo strojne, gradbene, elektro inženirje, zdravnike, kemike...
No, ko sem že pri tem, naj povem, katere študente jaz spoštujem. Kot prvo naj povem, da ne spoštujem večine študentov s FDV-ja in Filozofske Fakultete. Iz letnika v letnik prehajajo z nakladancijo, pisanjem seminarskih..pa še jamrajo. Ja za božjo voljo, kaj je lažje kot sedeti doma in napisati seminarsko nalogo? Tudi študentje drugih fakultet morajo od časa do časa napisati kakšno obsežno seminarsko nalogo pa tega ne obešajo na veliki zvon, ker vedo, da je dosti težje po cele dneve študirati, iti na izpit (snov dejansko razumeti) in se nato pripraviti še na zapleten ustni zagovor.
Kakorkoli, jaz spoštujem študente strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, fizike, matermatike, veterine, medicine, kemije (tiste s FKKT)...to so študentje, ki delajo resnično zahtevne fakultete in morajo za to, da naredijo izpit ogrooomno presedeti ali snov dejansko super razumeti in biti že malce inteligentni. Naj tisti, ki jamrajo, kako hudo je pisati gore seminarskih nalog probajo eno leto študirati strojništvo, veterino...pa naj se potem oglašjo.
Ker niso neumni!
Zakaj bi si "nagrbili" nekoga, ki je zaradi diplome drag, če pa lahko spet vzamejo študenta 1., 2. 3. letnika...?
Samo toliko o "sanjah", kako boste imeli potem službo.
Da o tem, kako nekateri sanjajo, da delovne izkušnje "selilca pohištva" pomenijo delovne izkušnje, ki jih delodajalec ceni, niti ne govorim. (no mogoče v kakšni "vun baciteljski" firmi že - ampak tam jim je tudi vseeno, ali imate diplomo ali ne).
In potem NLB dobiva kader, ki z diplomo ekonomske smeri ne loči med delnico in obveznico.
Ne zna zbezati ene same neznanke v enačbi izpod kvadratnega korena.
Ne zna napisati enega samega stavka v približno slovenskem jeziku.
In podobni cukrčki, z nazivom mag.
Dejstvo je, da profesorji napredujejo samo na osnovi člankov in čemu bi se kdo trudil, če to itak nihče ne upošteva in ne ceni - tudi študenti ne?
Poleg tega se danes na ogromno predmetih daje vnaprej vprašanja, ki pridejo v poštev za izpit. Dvajset let nazaj je bila to znanstvena fantastika. Študenti se učijo samo še tisto, kar "pride v poštev za izpit - po možnosti izpita vprašanja". Vnaprejšnjega študija ni.... NIKJER ! (tudi na tehničnih fakultetah ne! Glej bil_vcasih_GD)
Vse to samo zato, ker se na fakultete spušča "kar leze in gre". Ta "kar leze in gre" material, pa "študira" samo zaradi študentskega statusa (napotnice, boni).
Kdor ima denar, naj se skida v tujino.
SLO univerza je namenjena samo tistim, ki so neumni oz. nimajo denarja, da bi si kupili kaj boljšega.
To upoštevajo tudi delodajalci.
(@tino in co. - delovne izkušnje blagajničarke v šparu so koristne samo za zaposlitev na delovnem mestu blagajničarke v šparu. Ampak za to delovno mesto si pa dovolj kvalificiran že po SŠ. Kar spet vse pove o tem, za katera delovna mesta danes izobražuje univerza).
Točno to sem govoril - HOBI faks. Takšne diplome zame niso vredne nič, ker dejansko diplomanti nimajo znanja kot bi ga naj imeli.
Kar se tiče prejšnjih postov glede sprejemnih izpitov, sem tudi sam mnenja da je to korak nazaj. Zakaj? Liam je zgoraj predlagal, da naj dajo medicincem izpit iz biologije, osnov anatomije... A nisem pred tem dejal da je to nesmiselno?!?! Zato, ker to se vsak napifla lahko. Tut tist prej omenjeni "frizer" in tak način sprejemnih izpitov ni relevanten. Če pogledaš zdravniški poklic, je po moje to tako, da mora biti zdravnik sposoben povezovanja snovi (kar s piflanjem ne pridobiš, niti tega ne bojo sprejemci zaznali) in hitrega, pravilnega odločanja, ki lahko ločuje življenje in smrt. Da ne govorim potem o njihovem nadaljnem študiju in specializaciji. Tukaj res ne vidim smisla sprejemnih izpitov. Pač se trenutno naredi selekcija pri izpitih. Ker kot sem že rekel, takšnega znanja ti ne moreš odkrit s sprejemci.
Še enkrat... sprejemci, ki bi preverjali neko splošno znanje ali znanje ki se ga da napiflat za določene fakse niso relevantni. Recimo primer arhitekture, tam pa so sprejemci relevantni, ker res lahko vidijo kdo ima talent in kdo ne.
Isti primer je, če bi imeli sprejemne za recimo pevce. Kaj ti nuca 150 listov napiflanega znanja, če pa ne zna pet. Tukaj lahko enostavno narediš sprejemni izpit, pač vidiš kdo ima vsaj nekaj posluha in zna pet, ter se ga splača izučit in dogradit pevske sposobnosti. Ok zdaj sem malo zašel, ampak mislim da sem bistvo povedal. Sprejemni izpiti ne bojo rešili nobenega problema na določenih faksih. Kot sem rekel je potrebno dati šanso študiranja vsem ljudem, tudi "frizerjem", ker ni rečeno, da če je frizer, da pa je apriori butast!! Potem pa se naj izkaže tekom faksa in če dela, potem ok, drugače pa plačat šolnino. To je to. In tukaj bomo v štartu naredili lep filter za tiste, ki želijo samo koristit bonitete, ker vedo, da bodo plačali... ostali bodo dejansko res samo tisti, ki si želijo izobrazbe in študija.
sistem je v *****.
bil_vcasih_GD: ja, dejstvo je, da je za naravoslovje premalo vsega, ker "pač ni denarja" in to je sramotno... sama vem, kakšno naravoslovno znanje smo pridobili mi, v primerjavi s sedajšnjimi generacijami... in ti popolnoma verjamem, da opažaš posledice slabih osnov pri študentih. je pa tudi nekaj res, da bi učitelji na osnovnih in srednjih šolah pri naravoslovnih predmetih, morali biti bolj kompetentni pri podajanju znanja...pač...težje je naučit matematiko kot pa kakšen drug predmet. Tem kadrom manjka pedagoških znanj, je pa res, da je tut mularija zelo drugačna od nas =)
Sistem je pa seveda napačen, in pričakovanja so prevelika. Tako z vaše kot z naše strani... in vse temelji samo na tem, da so tista okenca v spletnem referatu odkljukana... Ampak tega verjetno ne bova spremenila ne ti, ne jaz :) Edino kar me resnično žalosti je, da se vse skupaj samo še otežuje in potencira. Kar je bolonja dejansko nardila. Obremenila je nas in seveda tudi vas...vsi pa delamo te stvari pod prostovoljno prisilo :) Sramotno je, da smo eni in drugi vredni samo toliko, kolikor je zbranih kreditov - madona, kot bi zbiral pike v merkatorju, no =)
Vpisa je preveč in univerzitetno izobrazbo si zaslužijo le tisti, ki resnično delajo in se učijo. Kar ne pomeni, da jo gre odreči vsem, ki se vpišejo...sam pač...selekcija bi morala biti zastavljena drugače. Ja, dejmo vsem možnost vpisa...ampak nadaljujejo in končajo naj pa resnično tisti, ki si to zaslužijo (z delom in učenjem). Zaostriti kriterije, ampak zaradi teh zahtev tudi študentom, ki očitno kažejo interes in znanje, dati veliko več, kot to dobijo danes.
Lp=)
Tu pa pride na površje en problem - namreč preobširnost programa. Če izpostavim svoj primer - fakulteta, na kateri študiram, ima program zastavljen veliko preširoko in veliko presplošno. Ko diplomiraš imaš sicer izjemno širok spekter osnovnega znanja, specializacije pa nimaš - če si pred diplomo ne najdeš izkušenj si torej odj***l. Hvala bogu mi je bilo to jasno že v prvi polovici 1.letnika, zato imam sedaj 2 leti konkretnih delovnih izkušenj (in NE - nisem 2 leti čistil WCjev, prinašal pivo ali fizično delal v skladišču).
Zakaj je problem obširnost? Ravno pri obravnavi člankov in diskusije, o kateri si govoril. Stvar je v tem, da če je program preobširen, je tudi znanje slabše na posameznih segmentih. Zato študentje nočejo debatirati o posameznih tematikah iz članka/poglavja/literature, saj o tem zaradi preobširnosti nimajo dovolj dobrega znanja. Vsaj v družboslovju sem prepričan, da bi z uvedbo specializacij naredili veliko več tudi v smeri zaposlovanja - ali po bolonjcu: 2 leti splošnega znanja, 1 leto specializacije (prva 3 leta), nato pa dodatni 2 leti (bolonjski magister) ČISTA specializacija, ki že ustvari dokaj solidne strokovnjake. To bi bilo OK in to bi bilo tudi prav. Dokler tega ne bo, do takrat bo situacija zelo meglena...
Se v nekaterih segmentih strinjam s tabo, le z izjavo, da bi bili sprejemni izpiti korak nazaj, ne. Razmišljaš namreč kot družboslovka. In kot je eden že prej omenil, so splošne gimnazije predvsem družboslovne usmeritve. Kar prinaša manjko naravoslovnega znanja, ki ga pa tehniške in naravoslovne fakultete nujno potrebujejo pri svojih študentih. In potem se spirala začne zavijati... Brez naravoslovnih znanj bomo zelo težko sledili naglemu tehnološkemu razvoju, še manj pa da bi bili pri tem vsaj približno v ospredju. In prav to se žal dogaja. V osnovnem in srednjem šolstvu se krči število ur, namenjenih naravoslovnim vsebinam. In žal je vedno več učencev, ki ne razumejo niti najosnovnejših naravnih pojavov in podobno. Zakaj? Naravoslovje je težko, dajmo mu zmanjšati število ur...
Pa lep pozdrav.
Sicer menim, da bi bili sprejemni izpiti korak nazaj. Potrebno bi bilo usmerjati in kvalitetno izobraževati že od osnovne šole naprej. Problem pa je, ker se učencev ne obravnava enako, diskirminira na podlagi ocen in podobno. Ogromno zgodovinskih oseb - znanstevnikov, intelektualcev iz vseh področij, je imelo slab šolski uspeh - ker so jih želeli dati v nek kalup pa jim ni uspelo...kar priča o nesmislu kakršnega koli posploševanja ljudi in tlačenja v neke učne načrte - še najmanj pa na univerzitetni ravni, ko naj bi bili "dovolj veliki, da vemo, kje smo, kdo smo in kaj hočemo" .Kot sem že omenila, je tehnik poučevanja ogromno in vsi ne delujemo na enak princip. Mislim, da je izobrazba najpomembnejša za vsakega posameznika in s tem tudi za državo in njeno gospodarstvo - in to, kar se v šolstvu pri nas dogaja je naravnost sramotno. Problem je v načinu razmišljanja... Predvsem pa, da je poučevanje nekaj kar lahko počne prav vsak. Ne, tega ne zna vsak in sama osebno sem se v svojem izobraževanju srečala morda s petimi pravimi učitelji, ki so znali podajat znanje. Vsi ostali pa so nam delali več škode kot koristi. zato bi bilo potrebno prestrukturirati ne samo sistem, ampak vse tiste, ki se spravijo poučevat. Res je, da smo študenti odgovorni za svoje delo in uspehe. Ampak problematika izvira že iz osnovnih šol in ljudi, ki so odgovorni, da usmerjajo in razširijo obzorja mladim nadebudnim glavam =)
Se strinjam, naj fakultete same določijo, kaj je tisto, kar pri svojih študentih iščejo. Ne pa da se jim vsiljuje vsakakršen kader, ki je pač dosegel dovolj veliko število točk na maturi ali zaključnem izpitu. In ker je število študentov pomembno, si sigurno ne bodo dovolile, da ne bi imele polnih mest. Torej ne bi prišlo do tega, da bi bili izpiti "kar nekaj".
Pa lep pozdrav.
Faksi bi morali biti sami sposobni ustvariti določene osnovne kriterije, ki so pogoj za vpis na določeno smer. Že s tem bi naredili selekcijo, ta selekcija pa bi bila vsaj na podlagi specifične materije bodočega študenta, ne pa vse nekaj na splošno, kot je npr. sistem mature.
Praviš, da bi morali biti profesorji bolj inovativni? Da bi morali biti bolj pedagogi?
Se strinjam. Pa ti veš, kaj so merila, da nekdo postane profesor? Članki, članki, članki... To ta sistem zahteva od nas. Mednarodno raziskovalno uspešnost. In nič drugega, da lahko postaneš npr. docent. Potem rabiš nekaj diplomantov, pa še več člankov, da se lahko vzpenjaš po lestvici navzgor. In če želimo imeti vsaj približno vpogled, kaj se dogaja na strokovnem področju in da si malo popravimo ne ravno dobre plače (osnovnošolski učitelj ima višjo plačo kot asistent z doktoratom sic!), potem se moramo udejstvovati še na tem področju. Potem so tu govorilne ure, diplomanti, itd. In časa zmanjka... Sistem mora določiti, kaj od nas želi? Vrhunske raziskovalce, vrhunske pedagoge ali vrhunske strokovnjake? Vse skupaj žal ne gre...
In še to: del podiplomskega študija sem opravil v tujini. Tam profesor reče: preberite si poglavje to in to od te do te strani za naslednjič. Potem se pa na predavanjih zgolj izpostavi probleme in o tem debatira. Ko sem pri nas poskusil nato vzpostaviti primerljiv sistem, misliš, da si je kdo od študentov prebral tisto, kar sem rekel? Nihče. In potem se na nivoju ne moreš pogovarjati. Pri nas velika večina študentov (izjeme pohvaljene in zaželjene) želi, da pišemo na tablo, oni to preišejo in se tisto naučijo. Pridejo na izpit, zreproducirajo napiflano in to je to. Konec.
Nobene želje po znanju, raziskovanju, ... In na ta način je težko biti inovativen in ji podajati znanje. Smo izdelali filmski material o snovi in ko prikazujemo te filme, jih več kot pol manjka. Zakaj? In če ni odziva, potem se ti sčasoma neumno zdi se nekaj truditi, da bi spremenil tok. Se mu raje preustiš. Je lažje...
Pa lep pozdrav.
Se strinjam, ampak ni pa pravično, da se potem za mesta "borijo" skupaj z gimnazijci in da en gimnazijec izpade iz programa, ker je bil v 3. letniku prav dober, ne pa kot frizer, ki je bil v 3. letniku odličen. Morali bi rezervirati par mest za poklicne, pa bi lahko prišli not najboljši.
Se strinjam, da nekateri pridejo tudi butasti iz gimnazije, ampak gimnazija ti lahko da zelo veliko splošne izobrazbe, če le ni ena tistih talevih (ki bi jih itak morali ukiniti). Nobeno mesto v bivši Jugi nima toliko gimnazij v enem samem mestu, kot jih ima Lj.
Zakaj ste težko zaposljiv kader?? Eden izmed poglavitnih vzrokov je ta, da vas je enostavno preveč študentov in na koncu diplomantov. Kriv je sistem, ki to dopušča. Sam študiram računalništvo na univerzitetnem starem programu, ki traja 4,5 let + diplomski semester, skupaj najmanj 5 let. Torej, tudi če bi se tukaj vpisovalo preveč študentov, bi imeli isti problem. Na srečo ni tako, ker se premalo ljudi odloča za naravoslovne smeri. Zato pa pravim, da bi moral biti sistem tisti, ki bi bil filter kako narediti ravnovesje. Ker moje mnenje je, da bi moral vsak, ki ima katerokoli izobrazbo biti zaposliv takoj. Ne pa da končaš SŠ ali celo faks, potem pa si na borzi več let. Katastrofa!! Škoda časa, denarja, energije!
Drugače se strinjam s tvojim zadnjim postom glede šolskega sistema.
Ja, res je da lahko vsak s katerekoli srednje šole z dodatnim predmetom gre študirat. To je deloma prav. Kajti problem je, ker se je težko v osnovni šoli odločit za poklic - kaj boš delal čez celo življenje. Veliko je takih, ki so zgrešili vpis na SŠ, ali pa so to ugotovili proti koncu SŠ. Takšni morajo imeti možnost. Poznam primere, ki so z "navadno" srednjo šolo naredili ugledne fakse ali pa so zelo nadarjeni. Zato ne bi bilo prav, da bi to ukinili, da lahko grejo samo gimnazijci na fakse. Poglejte primer. Vem, da velika večina (spet 70%) gimnazijcev ne bo NIKOLI DOKONČALA FAKSA. Lep primer je že, ko ti nekdo pove poklic: gimnazijski maturant. Dejstvo je pač, da kdaj pa kdaj tudi navadni poklicni dijak prekaša gimnazijca. To govorim zato, ker sem bil dijak splošne gimnazije in lahko rečem, da so nekateri iz gimnazij večji "bizgeci" kot pa marsikdo na klasični SŠ. Vsem moramo dat možnost!
Poznam pa veliko primerov, kjer redni študenti vzdržujejo svoje družine in jim bolonja to onemogoča. Sploh pa - a ni fakulteta ravno z namenom, da samoiniciativno raziskuješ svoje področje? torej, ne razumem, zakaj se mora študente posiljevat z raznimi obveznostmi? in seveda-zakaj sistem dovoljuje, da se na faks vpiše vsak, ki ima 5 minut časa? Faks bi pač moral bit za ljudi, ki imajo željo pridobiti izobrazbo na določenem področju - če so pa profesorji tako zanič in niso sposobni vzgajati in vzdrževati, predvsem pa motivirati študente za individualno delo...potem pa resnično ne more biti kvalitete na nobenem faksu. V tujini je marsikje drugače, ni popolno, je pa drugače. dejstvo pa je, da so profesorji pri nas, sicer strokovnjaki na svojem področju, vendar pa jih večina nima niti približno pojma, kaj pomeni delo z ljudmi in kakšna metodologija poučevanja in izobraževanja ljudi dejansko omogoča njihovo kvalitetno opravljeno delo. Ne more bit vsak dr. znanosti profesor niti vsak dijak študent, vendar pri nas sistem to dopušča... v bolonji pa je to vse skupaj še bolj prišlo do izraza. Celoten slovenski šolski sistem temelji na tehnikah, ki izvirajo še iz časa pred socializmom, nihče ne upošteva, da je pedagogika in andragogika šla v svojem razvoju naprej in da je najprej treba vzgojiti novo generacijo ljudi, ki bodo znanje sposobni podajati na inovativen način. Na silo pač ne gre. Osebno mislim, da je vsak resen intelektualec pripravljen na delo, ker ima v sebi željo pridobit neko znanje in se za nekaj specializirat, sam pač delovnih mest ni, življenje postaja vse dražje, stanovanja so svinjsko draga, kreditov ne dajejo, država pa praktično ne dopušča rednih zaposlitev - študent stane manj kot redna služba pa še nima nobenih delovnih pravic (niti dolžnosti)...
Pa še en komentar na delo preko študenta bi rada podala...delo preko študenta naj bi imelo namen pridobiti delovne izkušnje in dandanes si resnično ne predstavljam sveže diplomiranih ljudi, ki niso vsaj med poletjem kje delali. če še kdo ni opazil, danes diploma ni vredna veliko in ne odpira kar vseh vrat. sprijaznit se je treba, da si je treba pot utirat marsikje drugje kot zgolj na faksu, če bi seveda radi po diplomi kje delali. in zelo me motijo komentarji na študentsko delo, ker ni pošteno degradirat ljudi, ki ja - izkoristijo status zato, ker jim faks ne daje tistega, kar bi v osnovi moral - kvalitetno izobrazbo na svojem področju, s širino in konkretnim znanjem ter sposobnostjo funkcioniranja na nekem delovnem mestu.
sm na tehniškem faxu, predavanja mamo po kabinetih, vsi mamo kadrovske štipendije, eštudent nam še ne dela, s profesorjim se da vse zment(izpitni roki kolokviji), na ekskurzije hodmo po vseh večjih firmah po sloveniji(v naši stroki), vsi vse poznamo
zakon se mamo:))
To ni res, problem je v tem, ker LAHKO greš. En s frizerske naredi dodatni splošni maturitetni predmet in je popolnoma identično obravnavan v omejitvi kot pa en gimnazijec. To se pravi, če ima on vse tiste frizerske predmete 5 in dodatni predmet 3, bo odvzel mesto gimnazijcu, ki ima vse 3. To pa tudi ni fer, ker predvidevam, da se za frizersko matematiko ni treba ravno toliko potiti kot za gimnazijsko.
Se strinjam, da bi bilo potrebno spet vzpostaviti sistem sprejemnih izpitov. Na ta način bi se srednje šole razbremenilo pripravljanja le na maturo oz. zaključni izpit in tako omogočilo, da bi dijakom dejansko dali znanje in ne le jih pririnili do čim boljše ocene na maturi, katera posledično prinaša boljši "rating" šoli.
Pa lep pozdrav.
Dobra ugotovitev v zadnjem stavku. Problem je res pereč: na mojem področju visokošolski in tudi univerzitetni inženirji opravljajo delo, ki so ga še 10 ali 15 let nazaj opravljali tehniki! A ker smo sesuli srednje poklicno šolstvo, je do tega nujno moralo priti. Nimamo več tehnikov, imamo pa inženirje. Celo množico njih! Pa jih pač uporabljajo za taka dela. Škoda!?
Ne vem. Večine niti ne. Inženirji naj bi bili tisti, ki so sposobni nekaj več, ne zgolj reproduciranja. In takih je premalo oz. se jim ne posveti dovolj pozornosti. Že od osnovne šole naprej... Vedno se programe prilagaja podpovprečnim učencem ali dijakom v razredu oz. letniku. Tisti, ki imajo umske, značajske in mentalne sposobnosti, da bi postali naša intelektualna elita, pa morajo temu pač slediti. In ker trg od nas zahteva, da produciramo veliko "inženirjev", so se programi in zahtevani standardi znanja temu prilagodili. Še vedno pa poskušamo dati študentom nekaj širine. Ko praviš, da se v tujini usposabljajo za praktično delo... Ja, ampak vsak študent bi rad počel nekaj drugega. Torej bomo za vsakega imeli svoj program? Ni problema, samo nekdo bo moral to plačati...
Pa lep pozdrav
Kar se pa tiče srednjih šol, bi pa država morala podpirati tiste posebne vrste gimnazij, kot so tehniška, ekonomska in biotehniška. Vse preveč gimnazijcev gre na navadne (splošne) gimnazije, zato je povprečni slovenski gimnazijec zelo družboslovno usmerjen in se raje odloča za vpis na družboslovne fakse. In ti družboslovni faksi niso nič krivi, kriv je sistem od OŠ naprej...
Ni res, faksa kljub temu ne naredi vsak. Kot sem že rekel, večina tistih, ki se vpiše na faks, ga ne naredi. Moja groba ocena je, da je takih 70%. Res pa je, da se potem ko jim ne gre, se prepišejo na hobi fakse, kjer pa potem na lahek način pa res diplomirajo. Ampak čas bo pokazal svoje... ko se bo izkazalo, da so brezveze dobili diplomo na hobi faksu. To je tako kot na zahodu... Diploma z Oxforda, MIT, Cambridge in še kateri je res vredna... če si pa na kakem levem faksu, pa ti nič ne nuca. To je to, to se bo zgodilo kmalu tudi pri nas, ker je že sedaj po mojem mnenju preveč faksov, ki niso kakovostni.
Pa še nekaj. Fakulteta dobi denar od vpisanih študentov, poleg tega pa tudi od tistih, ki diplomirajo. Tako da jim je pomemben vpis... in ni res, da dobijo denar samo takrat ko nekdo diplomira!
Poleg faksa pa sem se vseskozi sam dodatno izobraževal, se učil novih tehnologij in zraven kdaj pa kdaj tudi delal ter feštal. Dejstvo je, da ti samo faks, da veliko premalo znanja, da bi se lahko kosal s tistimi, ki imajo delovne izkušnje. Zato se mora vsak študent udejstvovati v obštudijskih zadevah ter se dodatno sam izpopolnjevati, če želi biti kompetenten in res sposoben kader.
se strinjam z vama in tudi sam sem to želel povedat. Na žalost pa še eni vedno mislijo, da bodo s svojo diplomo takoj na viskoih položajih pa če bodo meli znanje ali ne. Žalostno je ko velikokrat slišim kaj določeni študentje klatijo.. npr. pod 1000 EUR mesečne plače jaz ne bom delal, ker mam diplomo in podobne...Ljudje nimajo realne predstave in se precenjujejo. Zato pa raje, da se ukravjate s tem kaj je večvredno oz. manjvredno (mislim na stari oz. novi program) se raje ukvarjajte s tem s čim lahko izstopam od ostalih.
Da vsa ta množica študentov diplomira in da lahko zaposleni na fakultetah sploh živijo, je morala kakovost študija zato nujno pasti. Izpiti, ki so bili še 10 let nazaj težki in so se jih vsi bali, so zdaj postali enostavni in se študentarija samo še smeji starejšim kolegom.
Da se mora nivo znanja na fakultetah spuščat, je krivo tudi preslabo znanje, ki ga bodoči študent prinese s sabo iz srednje šole (govorim predvsem o znanju iz matematike in fizike za naravoslovne in tehniške fakultete) ter sposobnost razmišljanja. Vsega tega zgolj maturitetno naravnane srednje šole dijakom ne dajo. Pomembno je le, da ima šola visok "rating", ne znanje, ki ga dijak od tam odnese. In potem se moramo na fakultetah v nižjih letnikih ukvarjati dejansko z srednješolsko snovjo, namesto da bi podajali snov, primerno za univerzitetni nivo.
Se strinjam, da je med profesorji in asistenti na fakultetah preveč takih, ki niso primerni za mesto predavatelja, ki že 30 let podajajo isto snov in jih je čas povozil. A vseeno je tudi precej takih, ki so strokovno in pedagoško dovolj kompetentni, da dajo primerno znanje na način, da lahko prizadevni (poudarjam: prizadevni)študentje od tega odnesejo kaj koristnega. A žal opažamo, da se vse preveč študentov poslužuje le "easy way out". Nauči se toliko, da zadosti minimalnim zahtevanim kriterijem za 6 in to je to. Redki so tisti, ki iščejo znanje... In verjemite, takšnih študentov smo zelo veseli in jim damo možnost, da osvojijo nekaj več.
Zdaj pa še replika @AngiexD: Ko postaneš študent na UNIVERZI, se ti poskuša dati UNIVERZALNO znanje in ne le nekih receptov, kako nekaj narediti. To ni prvotni namen univerze. Ker izhajam iz tehniške univerze, poskušamo bodočim inženirjem dati "inženirski" občutek in široko znanje, s katerim bodo sposobni v praksi reševati kompleksne probleme in najti primerne rešitve. Ne želimo proizvajati "fahidiotov", ki so sposobni le reproducirati ene in iste postopke. To ni namen univerze. Namen univerze je, da izobrazimo kadre, ki bodo sposobni razmišljati na malo višjem nivoju in nas bodo sposobni popeljati v lepši jutri...
Pa lepo popoldne želim vsem skupaj....
P.S.: Se strinjam z večino komentatorjev tukaj, da je bolonja čisto "sranje" in da so zdajšnje genreacije le poskusni zajčki. Enkrat sem slišal zanimivo misel ruskega profesorja: Bolonja je način, kako želi zahod zrušiti "vzhodni" način študija, ki je še 10 let nazaj predstavljal premočno konkurenco zahodu. In to jim uspeva. Boste rekli: kaj Pa Yale, MIT, Oxford, Harvard, UCLA? Ja, je že res, ampak ste se kdaj vprašali, koliko tam dejansko študira Američanov in koliko je Rusov, vzhodnoevropejcev, Indijcev, Kitajcev? Bi bili impresionirani nad podatkom. Na podiploskih študijih Američanov skorajda ni...
Ja ameriški sistem je tudi krut. Študentje najemajo kredite, da lahko študirajo, potem pa niso nič vredni. Sej podobno se tudi tukaj dogaja, le da nimamo še kreditov za študij :).
Danes je res veliko na temu, koliko si sposoben. Moje mnenje je, da ti prava diploma (od pravih faksov) samo odpre vrata... potem pa je vse odvisno od tebe. Kaj ti nuca povrečje 10, če pa si drugače totaln bizgec in se ne znajdeš... znaš pa se piflat. To ni to, to ti nič ne nuca... tak kot pa ti nič ne nuca diploma s faksa, ki ni tako priznan oz. je kr neki oz. sam imenujem te fakse HOBI faks.
Sicer pa kot mi govorijo nekateri kolegi, ki so že zaposleni, mnogi ne gledajo kakšne ocene si imel na faksu, ampak kaj znaš. Kolega mi je rekel, da so zaposlili človeka iz enega faksa, ki je imel povprečno oceno 6,5 in je veliko bolj sposoben kot pa nekdo ki je imel povprečno oceno 8,5.
Kar pa se tiče komentatorjev, ki se pritožujejo nad študenti, ki delajo preko študenta, sem v življenju ugotovil, da se ponavadi pritožujejo 2 vrste ljudi. Ali tisti, ki niso nikoli študirali in so študentom fouž, da oni to lahko delajo ali pa ljudje, ki so doštudirali pri 22 letih in so pri 23 imeli že leto delovne dobe in niso nikoli uživali študentskega življenja in so spet fouž tistim ki ga.
Pa še glede amerike. Sam sem na nekaterih forumih, kjer so večinoma angleško govoreči ljudje iz amerike. Veliko se jih pritožuje, da njihove diplome po študijo niso vredne čisto nič. Še posebej v času gospodarskih kriz in velja samo tisto, koliko si sposoben. Velikokrat morajo delati čisto druge stvari, ki so se jih naučili na univerzi in veliko jih misli da so zmetali denar stran.
Verjemi mi, da vem kaj govorim in verjemi, da sem tudi na svoji koži občutil to "težavo", ko ti profesor/asistent zavrne nalogo in sem tudi moral čakat celo leto na ponovni pristop. Sem star program in ne mislat, da se samo vam bolonjcem to dogaja. Poznam (osebno) primere študentov, ki so bili prej na starem programu in so potem se odločili, da grejo raje po bolonjskem sistemu.... celo sami so mi zatrdili, da je bolonjc mnogo lažji od starega in da se pride do višjih ocen precej lažje kot na starem programu. Sam sem bil tudi član študentskega sveta na našem faksu, prav tako tudi član komisije za študijske zadeve senata fakultete (ki je mimogrede po pomembnosti takoj za senatom faksa) in vem kako stvari gredo, vem kaj se dela in poznam tako stare programe kot bolonjske... Lahko ti naštejem koliko izpitov, zagovorov vaj, ustnih izpitov in še kakšne seminarske sem moral opravit, da sem sedaj tik pred zaključkom študija. Ja in niste edini, ki imate izpite kjer se moraš po 2x učit, ker je nepovezana snov.
Kar se pa tiče celotnega šolskega sistema je pa tudi moje mnenje, da je vse zgrešeno in narobe zastavljeno. Žal nimam izbire, da bi se šolal v drugem sistemu. Kar pa lahko rečem glede našega šolskega sistema, je pa to, da se dejansko drek zavija v celofan in prodaja kot nekaj kar je zlata vredno. Poglejte, ukinili so kao "šuse" ... sedaj je "Ni dosegel minimalnih standardov". Pa ka je to?!?!? To je potuha za lenuhe in kot že rečeno zavijanje dreka v celofan. Tudi srednja šola ni več to kot je bila včasih, vse se prelahko pride do neke izobrazbe. Da in tudi sam se strinjam, da je preveč dijakov v gimnazijah, ker je pač IN da si gimnazijc ter da stare mame in mamice govorijo, da njihov sin/hčerka je gimnazijec/ka. Prav tako se podoben trend prenaša oz. se je prenesel na fakse. Verjemite 70% ljudi, ki se vpiše na faks ga nikoli ne dokonča. Sama potrata denarja in časa! Pač danes je biti IN študent, da se lahko hvalite ter delate/mo preko študentskega servisa in uživamo ugodnosti. Pač premalo študentov razmišlja dolgoročno! Zato sem mnenja, da bi se študijski programi morali omejiti. Poglejte koliko vpisa je na ekonomske fakse, na pedagoške... vsega je preveč! Itak faksi ne bojo zmanjševali mest, ker od tega dobijo denar/kapital. Tako bo nekoč nastal velik problem, ko bodo počasi začeli zmanjševati število vpisov. Kaj ti nuca ekonomski faks, če si pa pol 2 leti na borzi (in še za marsikater drug faks je podobna situacija). Če sedaj zaprejo vse pedagoške fakse imamo v Sloveniji za 15 let še dovolj učiteljev! Hecno je to, da doštudiraš, potem si pa na cesti. In to je vse zaradi slabega sistema!!! Moje mnenje je, da se mora čimprej uvedit sistem šolnin. Ampak pazite, ne takšen kot je bil nekoč. Nekaj v smislu... študiraj redno, drugače pa plačaj šolnino/stroške (za tiste ki bluzijo in se vpišejo samo zaradi statusa). To bi močno zmanjšalo število vpisov in naredilo selekcijo med RESNIMI in neresnimi študenti. Če človek študira, mu pač nebi blo treba plačat! To je to!
Jaz poznam ljudi, ki so do 3.letnika prišli na način "pustil si bom dosti izpitov". No, te ljudje so bili v 3.letniku leta 2005 in so v tretjem letniku še sedaj. Ko si namreč pustiš en izpit 4 leta "na čakanju", ga je potem zelo zelo težko narediti. Če je še več takšnih izpitov pa je to še toliko težje.
In ne nakladajte mi nekateri, da je bolonjski sistem tako krut in da je treba OGROMNO delati. Samo lenoba je tista, zaradi katere se to vsem zdi - jaz sem med študijem delal za 2 firmi, doštudiral v 4-ih letih (manjka še diploma), se strokovno izpopolnjeval non-stop (in ne - nisem hodil na neke dojenčkaste študentske seminarje, ampak tja, kjer se ornk plača ampak se tudi ornk izobražuje)...pa sem vseeno imel vsako leto 3 tedne dopusta (ne naenkrat, ampak vse skupaj).
So pa mnogi študenti na STAREM programu jamrali, da nimajo časa za NIČ, da samo študij jim toliko pobere - na istem programu kot jaz.
Seveda je temu tako, če moraš VSAK vikend iti na zabavo/izlet/se iti romantične osladnosti/skratka imeti vikend frai. Seveda je temu tako, če moraš vsak praznik imeti frai. Seveda je temu tako, če je treba 3x tedensko biti na kavicah, pivih in podobno s kolegi/icami. Seveda je temu tako, če si ne znaš čas razporejati in se ne znaš učiti intenzivno. Seveda je temu tako, če si pač NESPOSOBEN.
Veliko preveč je gimnazijcev (gimnazije seveda tega ne omejujejo, ker se jim gre za denar), veliko premalo kvalitetnega kadra s srednjo ali poklicno izobrazbo. Vsak, ki je v osnovni šoli uspešen (beri odličen), gre na gimnazijo, ne glede na njegove interese (če ne drugače, ga starši pregovarjajo, da z odličnim uspehom pa že ne bo šel npr. na srednjo lesarsko). Čeprav bi z zelo dobro končano srednjo ali poklicno šolo dobili ti dijaki vredu službo (ob kateri bi lahko tudi študirali), raje opravijo gimnazijo z zadostnim uspehom. In kaj potem? Seveda, večina se jih vpiše na neko fakulteto tako na silo, ker se nekam pač morajo vpisati.
In tukaj nastane velik problem: VELIKO PREVEČ ŠTUDENTOV. Zato se dela na kvantiteti, namesto da bi se delalo na kvaliteti (seveda, tako kot gimnazijam, se tudi fakultetam gre zgolj za denar). In potem se ljudje čudijo, da študentje vse do 30. leta delajo preko študentskih servisov. In da je toliko diplomantov brezposelnih. Ja normalno, kam pa spraviti vso to maso?
Študentje so včasih predstavljali intelektualno elito. Danes je to daaaleč od tega. Normalno, če pa sploh ni neke močne selekcije, kvalitetnega študija, študentje (tisti, ki bi si dejansko zaslužili naziv "študentje") sploh niso izzvani. Koliko jih opravi s faksom tako,...če zamižimo na eno oko, pogledamo skozi prste, na lepe oči ali na izpitih z lističi na kolenih?
Zato je najprej treba spremeniti miselnost ljudi, ki odločajo o (visoko)šolskem sistemu: namesto denarja mora biti prioriteta kvaliteten kader, ki ga fakulteta "proizvede". In dokler se ta miselnost ne bo spremenila, se mi lahko gremo reforme vsako leto, pa se ne bo nič spremenilo.
ti si iz bedarij diplomiru al kaj? ne bluzi pa pejt raj delat, ko ti tak dobr plačajo
Tudi sam sem na faksu z bolonjo in vsaj pri nas je bila izpeljana preveč na hitro, preveč površno, tako da so posamezne študijske smeri preveč podobne ena drugi, predmetniki nimajo smisla...
- v bolonjskem sistemu prideš veliko lažje do izpita in precej hitreje kot na starih programih, ker je pač tako zastavljeno da z domačimi nalogami, prisotnostjo na predavanjih, vajah dobiš že nekaj procentov... tega pač prej ni blo. Je pa res, da posledično več časa ponucaš za študij. Moje mnenje je da je bolonjc NADALJEVANJE srednje šole in nič drugega. To ni faks!
- bolonjski študent ne študira dlje kot stari, temveč se vse izenači s sistemom 3+2 in 4+1. Dejstvo, da navidezno pri nekaterih pride do daljšega študija je, ker je v obeh primerih vključen še absolvent
-absolventskega staža ne bojo ukinili, ker ga ne smejo in nam pripada - vsem študentom
- naziv po študiju ni več pomemben, pomembna je stopnja izobrazbe
- zakaj lahko stari programi gremo direkt na doktorat (ampak ne vsi)?? Zato ker smo nekateri študirali na faksu, ki traja 4,5 ali 5 in še več let ter imamo dovolj ECTS točk za direkten vpis na 3. stopnjo
Moje mnenje je, da je bolonjski sistem slabši od starih programov ter tudi lažji (glede na stopnjo težavnosti). Je pa res, da porabijo več časa. Zakaj? Ker pač morjo bit na faksu in pisat naloge, seminarske. Za to pa ne moremo rečt, da je težko. Sam sem vesel, da študiram po starem programu, ker bom kvalitetnejši kader kot pa marsikdo po bolonjcu. Dejstvo je tudi, da kakovost študentov pada tudi na račun novih fakultet, ki rastejo ko gobe po dežju, medtem ko je kakovost na zelo nizkem nivoju. Dejstvo je, da bo čez nekaj let zelooo pomembno s katere univerze prihajaš, ter s katerega faksa. To pa zato, ker bo gospodarstvo do takrat spoznalo, da je bolonjski sistem slab in je boljše imeti študente starih programov.
Slovenski študenti tega NE BODO storili, ker jim je med študijem enostavno prelepo (da se razumemo - jaz sem absolvent, zato lahko čisto relevantno to ocenjujem). Lahko se prehranjujejo v večini restavracij, imajo nešteto ugodnosti povsod, dela preko študentskega servisa (to delo se meni gnusi, ker je povsem skregano s strokovnim delom, ki bi ga naj študent opravljal), lahko med poletjem potuje za 1 mesec idr.
Seveda jih sistem na univerzah nauči, da morajo biti pridni kot ovčke, vedno tiho pa bodo naredili izpite z lepimi ocenami. Kimavčki po domače rečeno. Če nisi kimavček, te profesorji seveda takoj pričnejo zatirati (ne VSI, da se razumemo, ampak mnogi), imaš slabše ocene idr.
Takšni ljudje bodo šli demonstrirati?
Ha ha ha - ne me smejat, prosim.
Seveda večina nima pojma, kaj bi počela po diplomi -> zato med študijem ne iščejo konkretnega dela -> potem ko so po diplomi na cesti pa si itak nič ne upajo reči ali/in narediti.
ok, očitno hodiš ti v drugi sistem kot pa sem jaz. Ravno selekcija se dela in naprej ne pridejo vsi. Tolko o tem.
Kar sem mislil s plačilom po učinku je ta, da učenci ocenijo kakovost profesorjevega dela in prenašanja znanja nanje. To poznajo pri naši severni sosedi in verjemi deluje. Če se učenci ne prijavijo k nekemu predmetu, ker je profesor na slabem glasu potem pač nebo predaval in zato ne bo plačan - easy as pie. Druga stvar pa je ta, da večina profesorjev ne prenese dejstva, da niso najpametnejši osebki na svetu in da morejo svoje znanje prenašat na učence in jih probat naučit čim več, da bodo ti učenci pametnejši od njih. Ampak zaradi lastne narcisoidnosti tega nočejo. In take bi morali odpustit brez razmišljanja.
Poznam veliko ljudi, ki so bili v osnovni šoli na samo na račun učiteljev in njihovih subjektivnih ocen, prikrajšani in neupravičeno obravnavani kot drugorazredni učenci. Kot taki, so bili primerni samo za delo in poklicne šole. Danes pa znajo in vedo več kot marsikateri magister.
Sicer pa, če lahko študent na družboslovnem faksu dela 40 ur tedensko in hkrati redno študira, se meni zdi glavni krivec za to sisem, ne pa študent. Po menjeju @Pikam_dopust bi moral bit študent tako samoiniciativen in prečitat zraven še nevem koliko knjig, ker bi moral ja vedeti, da je sistem jalov in da če se bo naučil samo toliko, kolikor je predpisano, bo po diplomi lahko kvečjemu pometal ceste.
Po mojem mnenju smo pa Slovenci pametnejši od tujih študentov, saj kar se tiče naravoslovja. Lep primer je iGEM.
Pa še to: v Ameriki vsaj veš zakaj se učiš. Namereč če si med boljšimi te dobre firme začnejo snubit že med študijem. Kar pomeni, da oni iščejo tebe. Torej vse kar ti je treba narediti je, da si odličen študent. Tukaj se pa včasih malo vprašaš, koliko truda se sploh splača vložiti.
Ja, bolonjski sistem je po mojem mnenju slab, čisto preveč skoncentiran, vsake stvari povohaš po malo.
Lp
Nekdo je omenjal vrsto obveznosti na ameriških fakultetah - verjemi, na bolonji pri nas je enako, če ni tega celo več...
In ja, dejansko se je študij podaljšal. Po petih letih bomo imeli naziv mag. in 7 stopnjo izobrazbe - nebolonjci jo imajo po 4ih letih. Naj omenim še, da nihče ne bo zaposlil diplomanta 1. stopnje po bolonji (ne glede ali je program 3 ali 4-leten), zato smo prisiljeni na magisterij - kateri je, kot je bilo obljubljeno, brezplačen, danes pa mislim, da v praksi povsod ni tako in se le-ta plačuje...
Profesorji so dejansko plačani po št. glav - kar so nam tudi nekateri sami priznali - in so prav tako kreditirani s točkami. Enostavno morajo dati čim več nalog, da dobijo na koncu meseca plačico, ki pa mislim, da ni tako zajetna, kot si predstavljamo... Pa osebno mislim, da bi kar bilo pošteno, da je, saj so to ljudje, ki nam podajajo znanje (vsaj naj bi). V praksi seveda temu v 90% ni tako, podajajo nam samo naloge, od katerih ne odnesemo nobenega znanja.
Vsi tisti, ki še niste v bolonji, srčno upam, da bodo vaši faksi znali reformo bolje implementirat in da boste, kljub trdemu delu, s faksa odšli polni znanja in dobrih referenc. Sama zase se bojim, da sem ta leta vloženega truda vrgla stran in mi je žal, da nisem znanja poiskala kje v tujini. Bolonja pa mislim, da bo ukinjena, ker je naši Slovenclji niso sposobni implementirati na prav način in prinaša izgubo v vseh pogledih...!
Tu se strinjam s pikam_dopust - če ne poznaš vseh vasi v Sloveniji ali če ne poznaš vseh slavnih ljudi v zgodovini si avtomatično neumen. Logika mnogih Slovenclnov.
Naš univerzitetni sistem, vsaj družboslovje (naravoslovje naj sodi kdo drug, ker ne poznam teh smeri) je bil pred bolonjcem že zanič. Neko splošno znanje, preširoki programi, problemi s povsem nepomembnimi izpiti in ne-znanje temeljnih stvari, nikakršne konkretne specializacije, neprilagojenost na konkretne delovne razmere itd.
Študij si lahko zaključil tako, da si se ornk piflal, bil non-stop za knjigo in to je do - od pravne fakultete do filozofije. In ne mi sedaj razlagati, ponovno, kako je pravna fakulteta težka - ogromno je snovi, to je res, ampak da bi bilo potrebno kaj dosti razmišljati s svojo glavo -> nikakor.
Kakšni strokovnjaki so cenjeni? SPECIALISTI. In to je tisto, kar, kakor vem, ameriški UNI sistem ima. Specialiste za posamezna področja, ki obvladajo stvari v nulo - in ne, mogoče res ne vedo za vsako glavno mesto držav po svetu, so pa na svojem področju takšni strokovnjaki, da jih ne najdeš nikjer. In to je uspešen človek - ne pa neki kvazi-intelektualni-razgledanec, ki jih je med slovenskimi študenti dosti preveč.
Poizkusi uporabiti glavo (ali pa google, ali kaj tretjega, kar misli namesto tebe) in preveri, zakaj mislim, da sem vec.
Ker dejansko ne morem verjeti, da se najdejo ljudje, ki mislijo, da je cel svet nor, ker smatra US univerze za top svetovne univerze. In da so samo oni najbolj pametni.
In ne morem verjeti, da slovenski student za svoje neznanje krivi vse druge, samo sebe (da ne mores nic znati, ce nic ne sedis za knjigami) ne. Grozljive statistike (ogromen delez studentov, ki so dejansko full time delavci "z napotnicami") to samo potrjujejo (pa prosim da se seveda uposteva, da je tega pojava veliko vec na druzboslovju, kot na tehniki in naravoslovju).
In za konec - slovenija ima dalec najslabso statistiko zaposlivosti mladih diplomantov. Kar je spet logicno - vsi raje vzamejo studenta: ima enako kolicino znanja kot diplomant, stane pol manj in jutri ga lahko vrzes na cesto.
In sele potem, ko jih dobi po riti, vaska deklina in vaski pob v jok... Seveda so se enkrat vsi drugi krivi, da nima dela!
zgleda da so te v tujini naucil tud kako debila s sebe delat. ker ocitno...glede na tvoje komentarje....milsis da si tlele nekaj več.
tak da...tole še odpiš pa hop nazaj ceste pometat. v tujino seveda hehe.
Zakaj ne? - Ker so učitelji plačani na glavo. Kar pomeni, da če bodo hoteli imeti službe oz. plačo bodo kmalu namesto študentov delali izpite in pisali diplome.
Država je iz učiteljev naredila trgovce in jih prisilila v masovno proizvodnjo poceni delovne sile. Ta se obnaša tako, kot je za pričakovati:
po liniji najmanjšega odpora t. j. učenja.
Ne prenesem bedakov.
Saj hodim na terapije, ampak baje traja to desetletja, da ti postane vseeno, kaj kdo blebeče...
Pač tako je z vaškimi deklinami...
Pusti jih -. amerike niso videli niti kot turisti, jasno je, da nimajo blage veze, kaj pomeni po kvaliteti njihov visokošolski sistem (zakaj je med top 100 univerzami na svetu 80% ameriških - ne glede na to, kdo te lestvice dela).
A veš, da to SLO Univerze že imajo? Imenuje se "plačani po številu študentov". A veš, da to pomeni, da se študente spušča v višje letnike po minimalnem znanju? Ker pač "to dviguje število študentov"?
Bolonjski sistem pri nas je narobe implementiran in to je vse. Smo daleč od tega kar naj bi bolonjec sploh bil, tak da, ne se jokcat.
Prva stvar, ki se jo mora uvest je sprejemni izpiti za vsako fakulteto, druga pa ta, da so profesorji plačani po učinku -> in že samo s tema dvema ukrepoma se bi marsikaj spremenilo.
lp
Ameriški sistem je zanič.
Čudno, da slovenčkov ni nihče odkril.
Pumpale (da greste na univerzo) niso naše generacije, ampak vaši tastari.
In ja - glavni problem slovenskih študentov je, da mislijo, da so sami najboljši, vsi drugi so krivi, da so bedaki.
Na srečo... delodajalci dobro vedo, koga se zaposli in koga ne.
In zakaj je pred zaposlitvijo nov kader treba nujno preverit, določene diplome (določenih vaških unverz) pa takoj zmetati v smeti.
Pa veliko sreče še naprej.
Na srečo zanjo vsak zase skrbi... :DDDDDDDDDDDDDDD
se strinjam s tabo
pikam_dopust
ti govoriš da so ameriški študetje boljši z znanjem- hahaha, ta je bla pa dobra. vsi vemo razn tebe kakšna je realnost. vem je k kolegica enkat delala neke izpit, pa je rekla da ni mogla verjet kaku je lahku, da smo se mi to učil že v nižjih razredih- toliko o tem
Kolikor gledam kako gre tistim, ki so pa šli po osnovni šoli direktno na kakšno poklicno šolo in se nato zaposlili, jim gre pa zdaj prekleto dobro in meni osebno je prav žal, da sem šla na gimnazijo. Ampak da boste vedli - v osnovnih šolah so nas takrat vse pumpali: da ja ne boš šel na kakšno poklicno šolo, ker ti pa nisi za tja, tja grejo samo luzerji in tisti, ki so imeli take ocene, da ne bodo prišli nikamor drugam!
Ja tako je bilo in čisto nič drugače - v vednost tistim, ki ste tok pametni, je bila ravno vaša generacija tista, ki nas je takorekoč na silo rinla v gimnazije!!!
Po tistih 3 letih, ko boš "diplomiral" to ne bo isto kot danes univ. dipl. /krneki/ ampak bo to približno današnji "pokopani" višji šoli... Po I. stopnji boš se "moral" vpisat na II. stopnjo, če boš hotel na isti rang kot univ.dipl. ljudje (s tem da boš pol "magistriral" --> strokovni magisterij, ne znanstveni, slednjega mislim da so tudi odpravili) kar bistveno podaljšuje celoten študij (prej 4, zdaj 4+1 ali 3+2 = 5)
da pri tem ne omenjam, da bo vse skupaj (razen I. stopnje) plačniško (in to ne poceni :) [surprise paket bolonje xD]
Sicer ne bom grajal po sistemu, ki še v bistvu ni zaživel in še ni imel možnosti prilagoditve, ampak trenutno ne daje prav lepih izgledov... Imam občutek, da bodo vse z "šnelkurzom" opravili, ne glede na to, če študent razume, glavno da se rine naprej ...
Tudi primerjava neoliberalizma v visokem šolstvu ni iz trte izvita :)
LP
Dvomim da je komu bolonjc sploh všeč... Cilj njega je ta, da so študijske skupine majhne, največ 70 študentov na profesorja. In kje bomo to v Sloveniji organiziral, še posebi na ljubljanskih fakultetah, kjer pokamo po šivih.
pikam_dopust, dej pejt v ZDA če ti je tam tok všeč in pusti nas slovenske kmečke otroke, da razglabljamo o NAŠEM sistemu ;)
Saj sem se, saj sem se.
Hehehe.
Če sem že zafučkal nekaj let za knjigami, hočem od tega imeti konkretne denarce, ne pa revščine od 500 evričev neto izplačilca, kolikor iztrži povprečen slovenski diplomantek po končani univerzi (če slučajno dobi službo).
Sploh je pa danes svetek tako zelo majhen, da lahko delaš v tujini in vsak vikend namakaš nožice doma. Aja, saj res - tega še nisi jemal na svoji univerzi...... :DDDDDDDDDDDD
Povem na primeru - na našem faksu imamo vsš in uni program. Ko diplomiraš naprimer vsš(star program) se moraš vpistai v prvi letnik uni, da lahko pridobiš še naziv uni. (torej min 3 plus 4 leta!!!) Bolonjski sistem sproducira oboje skupaj v 4 letih!!!
Da ne govorim da se naziv vsš in uni sploh ne prekrivata in sta kot dan in noč, vsaj pri naravoslovnih faksih. Na silo skupaj zmetani predmetniki, združevanje poklicev....... bolonjc vsaj men ni niti malo všeč...
ce ti kej ni prav se pa v tujino presel. tam je itak use najbolš hehe.
Posledično študirajo vsi - tudi tisti, ki v Nemčiji gredo takoj po srednji šoli za vajence, pri nas pristanejo na univerzi. Pogosto samo zato, da vlečejo status študenta (zavarovanje, boni, delo preko študenta)... Kvaliteta študija pa seveda pada - ker študirajo tudi taki, ki ne znajo "zbezati x iz imenovalca v ulomku", ker povrh vsega taisti sploh ne sedijo za knjigami (ampak za blagano v šparu) in ker ... na koncu ... jih univerza vseeno spusti naprej, ker... glej uvodni stavek... je plačana po glavi študenta.
Do the math!
Dejstvo pa je vsaka nova generacija, ki prične s študijem bolj neumna (s sabo prinese manj znanja, nesposobna kritičnega razmišljanja ipd.). Pa ne samo v Sloveniji. Verjetno posledica spremenjenega dela v OŠ in SŠ, drugačne vzgoje oz. pomanjkanje le-te doma ipd. Kaj pa vem.
Kratko in jedrnato, in žal resnično na večini tehničnih fakultet!
@ tina_lj
To ti je prof. na FDV-u rekla? Ali si ti kdaj študirala v Ameriki?
@abies
Če se nisi pozanimal, ni dobro preveč pametovati. Ker diplomanti po "bolonjski" diplomi nimajo enake stopnje izobrazbe! Z nazivi v SLO visokošolstvi pa je tako ali tako zmeda že od nekdaj.
Posebej tisti, ki ga niti od daleč niste povohali.
Spet tipično slovenčkast pristop - brez vsake samokritike! Kako le lahko človek napreduje, če ne premore niti kančka samokritike?
Drugače je bil pa stavek namenjen temu, kako "zelo ubožčkani so slovenski študentki, češ da so neskončno obremenjeni".
Slovenski študenti niso NIČ obremenjeni. Vsaj tisti, na družboslovju ne (ponekod na družboslovnih fakultetah kar 90% študentov poleg študija dela 40 ur na teden). Že nemški študent je neprimerno bolj obremenjen (pa vseeno veliko manj kot ameriški - četudi baje spet "vsi vemo", kako neumni so američani; kar pomeni, da smo Slovenci na meji z mentalnimi idi.oti).
Nasvet staršem - če lahko, naterjate svoje otroke na tuje univerze. Povsod je bolje kot v SLO.
Osebno se mi pa še najbolj nesramno pri vsej stvari zdi, da diplomanti po bolonjcu z manj narejenimi ispiti, manj urami prakse in pogojno že v treh letih pridobijo enak naziv kot nekdo, ki se jebal z faksom po rednem sistemu in za to porabil 4 leta
BTW Ameriški dodiplomski študent mora na teden v povprečju napisati eno seminarsko nalogo, 5 pisnih domačih nalog (od esejev, do reševanja problemov) in natanno (izpitno natančno) preštudirati 350-550 strani literature.
Z ameriškimi študenti nas pa glih ni treba primerjat. Vsi poznamo "kvaliteto" ameriškega visokega šolstva ;)
Bolonjc je pa poraz brez primere. V osnovi je zelo dobra ideja, ampak naši so vse tako na hitro naredili, da so obdržali slabe stvari, dobre stvari so pa postranskega pomena.
Seveda nič ne znajo - saj se tudi učijo ne!
Danes imamo več kot pol študentov (večinoma družboslovnih usmeritev), ki so na študiju izključno zato, da lahko 40 ur na teden delajo preko študenta.
Obremenitve študija niso večje, ampak manjše. Ampak če se nič ne učiš, seveda ne moreš nič znati.
BTW Ameriški dodiplomski študent mora na teden v povprečju napisati eno seminarsko nalogo, 5 pisnih domačih nalog (od esejev, do reševanja problemov) in natanno (izpitno natančno) preštudirati 350-550 strani literature.
Koliko od tega na teden naredi slovenski študent?
Pa so enako stari.
Ni čudno, da študije kažejo, da smo slovenci povpovprečno inteligentni. Kaže, da smo res...