Ti milijoni se bodo zagotovili s prerazporeditvijo sredstev od plačil v proračun EU-ja. S povišanjem sredstev za promocijo Slovenije so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, saj je po njihovem mnenju turizem ena najperspektivnejših gospodarskih panog, ki dobre rezultate dosega tudi v času krize.

Odbor pa je zavrnil predlog dopolnila NSi-ja. V tej stranki so hoteli za zagotavljanje ugodnega okolja za razvoj turizma in za promocijo skupaj nameniti dobrih 5,2 milijona evrov dodatnih sredstev, in sicer z zmanjšanjem postavke za servisiranje javnega dolga. Od tod pa se prerazporejajo trije milijoni evrov na postavko lokalne razvojne infrastrukture.

Gre za sredstva, da se občinam zagotovijo potrebna sredstva za uresničitev projektov na podlagi izpeljanega razpisa za sofinanciranje letošnjih projektov, ki obsegajo lokalno cestno in drugo osnovno komunalno infrastrukturo v romskih naseljih.

Odbor zavrnil predloge NSi-ja in SDS-a
Pobudnice obeh dopolnil so bile koalicijske stranke, vlada pa dopolniloma ni nasprotovala. Člani odbora pa so zavrnili niz dopolnil NSi-ja in SDS-a, vrednih okoli 100 milijonov evrov, ki so predvsem z zmanjšanjem sredstev za servisiranje javnega dolga predvidevala povečanje sredstev za pomoč podjetjem, investicije v železnice in lokalno infrastrukturo, vzdrževanje državnih cest in investicije v zdravstvu.

To načelno sicer ni mogoče, vendar so že lani ob sprejemanju proračuna kršili omenjeno načelo, saj je strankama takratne opozicije, zdaj strankama v vladi, uspelo povečati sredstva za šolsko prehrano in visoko šolstvo prav na račun znižanja postavke za obresti.

Obseg zadolžitve zaradi bank povečan na 4 milijarde evrov
Z zakonom o izvrševanju proračunov se največji mogoči obseg zadolžitve zviša na štiri milijarde, ker je v rebalansu rezerviranih tudi 1,2 milijarde za sanacijo bank. Člani odbora so po nujnem postopku obdavčili tudi prodajo srečk in proračunu s tem letos zagotovili dodatnih sedem milijonov.
Ob zamenjavi prometnega davka z DDV-jem so bile zavarovalniške in finančne storitve ter igre na srečo izključene iz sistema DDV-ja. To velja še danes, vendar so bile zavarovalniške storitve že takoj obdavčene s posebnim, 6,5-odstotnim davkom, finančne storitve pa šele letos. Za zadnje je bil argument, da je težko določiti davčno osnovo. Ko zmanjka denarja, tudi to očitno ni več težava.
Kot je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar, so ga banke, kot zavezanke plačila tega posebnega davka, prevalile na porabnike. Zdaj vlada predlaga podoben davek tudi za dva prireditelja klasičnih iger na srečo, torej prodajo srečk, enotna stopnja pa bi bila 10-odstotna. Letos načrtuje dodatnih sedem milijonov v proračunu, če bi davek veljal vse leto, pa 18 milijonov.

Finančni učinek je že vključen v rebalans, kot tudi podražitev letne dajatve za uporabo cest in višje sodne takse, o katerih pristojni odbor še ni odločil. Višji DDV in znižanje plač pa že veljata. Rebalans torej zvišuje prihodke in primanjkljaj. Ta bo letos znašal milijardo in 550 milijonov, kar je dobrih 400 milijonov več kot lani. Vlada je morala namreč za pokojninsko blagajno zagotoviti dodatnih 140 milijonov, 120 pa za obresti.