V  prvem delu letošnjega leta je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 228 otrok do 14 let, od tega jih je bilo 47 povzročiteljev prometnih nesreč. 17 otrok je bilo težko poškodovanih, 192 jih je dobilo lažje poškodbe, nihče pa ni umrl. Foto: BoBo
V prvem delu letošnjega leta je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 228 otrok do 14 let, od tega jih je bilo 47 povzročiteljev prometnih nesreč. 17 otrok je bilo težko poškodovanih, 192 jih je dobilo lažje poškodbe, nihče pa ni umrl. Foto: BoBo

Najidealneje v družbi je, da razumemo pravila in se jih držimo. Napaka v prometu lahko pomeni izgubo življenja ali zdravja. Če tega ne razumemo kot državljani, udeleženci v prometu, potrebujemo neki represivni ukrep, kot del vzgoje. Žal je tako. Represija je pomemben element. Tudi vozniki, ki prihajajo iz najvarnejših evropskih držav v države, kjer ta varnost ni tako velika, nekaj časa nemo opazujejo, se zgražajo, nato pa tudi sami padejo v isti tok kot tamkajšnji prebivalci, se pravi, da je visoka toleranca do alkohola, hitrosti … Po tem se razlikujejo države in zato je potrebna represija.

Ustanovitelj Zavoda Varna pot Robert Štaba o tem, zakaj se vse pogosteje uvajajo najrazličnejši represivni ukrepi in naprave za zaznavanje kršiteljev v prometu.
Varna pot za prvošolce

Na začetku septembra se na slovenske prometne ulice in križišča vrača množica učencev in dijakov. Zadnje počitniške dni je zato Zavod Varna pot pripravil delavnice o prometni varnosti za najmlajše na parkiriščih Lidlovih trgovin v osmih slovenskih krajih. Na predstavitvi izobraževalne delavnice v Ljubljani je Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije poudaril, da je glede udeležbe najmlajših v prometnih nesrečah Slovenija ena varnejših evropskih držav.

"Slovenija je ena izmed bolj varnih držav in že nekaj časa je trend zelo dober, smrtne žrtve so redke. Nekoliko višja številka je, če upoštevamo mladoletnike v celoti, saj začnejo že sami uporabljati nekatera motorna prevozna sredstva, kot so recimo mopedi," pojasnjuje Smolej.

Policijska statistika navaja, da je bilo lani v prometnih nesrečah udeleženih 444 otrok do 14. leta, 91 izmed njih je bilo povzročiteljev prometne nesreče. V tej starostni kategoriji so bile tudi tri smrtne žrtve, dva otroka sta izgubila življenje kot potnika, eden kot kolesar.

V prvem delu letošnjega leta je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 228 otrok do 14 let, od tega jih je bilo 47 povzročiteljev prometnih nesreč. 17 otrok je bilo težko poškodovanih, 192 jih je dobilo lažje poškodbe, nihče pa ni umrl.

Za hude poškodbe ali smrt je, kot pravi Smolej, kriva hitrost in neuporaba zadrževalnih sistemov (varnostni pas). Policisti pa so denimo lani pri voznikih ugotovili 5.309 kršitev z neuporabo zadrževalnih sredstev pri prevozih otrok.

Otroci pa udeleženci v prometu niso več zgolj kot pešci ali kolesarji (do 8. leta ne smejo biti sami udeleženi v prometu), temveč uporabljajo tudi številne električne prevozne naprave, kot so električne rolke, skiroji in druge sorodne mobilne naprave.

Smolej poudarja, da gre za posebna prevozna sredstva, ki se smejo uporabljati zgolj na površinah, ki so namenjene pešcem. "Če gledamo s tega vidika, so uporabniki nekako zaščiteni, ker so izločeni iz motornega prometa oz. s ceste," pravi Smolej, vendar ob tem dodaja, da se, čeprav ta prevozna sredstva lahko dosegajo večje hitrosti, na površinah za pešce lahko uporabljajo le do hitrosti peščev, kar pomeni okoli 5 km/h.

Ustvarjanje vizije nič
V več kot desetletje staro resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa je zapisana t. i. vizija nič oz. nič smrtnih žrtev na cestah. Gre za več kot 40 let staro švedsko idejo, ki so jo potrdile in osvojile vse skandinavske države oz. "države, ki so prepoznale varno mobilnost kot temeljni namen družbe", pravi predsednik nevladne organizacije Varna pot Robert Štaba.

"Umiranje in izguba zdravja je nekaj, kar lahko preprečimo. Kot družba lahko rečemo, da ne bomo imeli mrtvih in poškodovanih. Do tja je treba priti s preprostim razumevanjem, kaj lahko kot posameznik narediš za večjo strpnost in medsebojno kulturo. Ko to osvojiš na vseh porah svojega življenja, so kazalci zelo jasni. Najvarnejše evropske države sledijo temu. Tudi Slovenija ima vizijo nič zapisano v svojem nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu. Želimo jo spodbujati z vsemi različnimi deležniki, od podjetij, države do nevladnega sektorja, da bo "DNK", ki ga imajo Švedi že 40 let, prišel tudi k nam in zaživel tudi pri nas," pojasnjuje Štaba.

Kot najboljši primer trajnostne mobilnosti, ki jo želi Slovenija vedno več v prometu, pa navaja ljubljansko občino. "Ko se je zaprl Prešernov trg in nekaj ulic, je prišlo do zgražanja. Danes nihče ne bi dovolil, da bi tam potekal promet. Ko so se v spalnih naseljih in okolicah šol in vrtcev uveljavljale cone 30 km/h, so se vsi zgražali. Prepričan sem, da nihče od staršev ne bi več dovolili, da bi tam spet vozili 50 km/h. Želim si, da bi se ta pozitivni učinek prenesel tudi na druge slovenske kraje," je še poudaril.

Najidealneje v družbi je, da razumemo pravila in se jih držimo. Napaka v prometu lahko pomeni izgubo življenja ali zdravja. Če tega ne razumemo kot državljani, udeleženci v prometu, potrebujemo neki represivni ukrep, kot del vzgoje. Žal je tako. Represija je pomemben element. Tudi vozniki, ki prihajajo iz najvarnejših evropskih držav v države, kjer ta varnost ni tako velika, nekaj časa nemo opazujejo, se zgražajo, nato pa tudi sami padejo v isti tok kot tamkajšnji prebivalci, se pravi, da je visoka toleranca do alkohola, hitrosti … Po tem se razlikujejo države in zato je potrebna represija.

Ustanovitelj Zavoda Varna pot Robert Štaba o tem, zakaj se vse pogosteje uvajajo najrazličnejši represivni ukrepi in naprave za zaznavanje kršiteljev v prometu.
Varna pot za prvošolce