Namen srečanja je bil podpreti čezmejno sodelovanje med občinami na obeh straneh meje, so sporočili iz predsednikovega urada.

Pred srečanjem na Lužah se je Pahor sešel s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Oba sta dejala, da Slovenija in Avstrija odlično sodelujeta na številnih področjih, pri tem pa omenila nova potencialna področja regionalnega sodelovanja in skupne izzive, s katerimi se spoprijema EU.

V svojem nagovoru je Pahor poudaril sožitje med narodoma in sosednjima državama. Ob tem je spomnil na skupno zaznamovanje stote obletnice koroškega plebiscita, s katero sta leta 2020 oba naroda položila nove temelje za prihodnje sodelovanje. V izjavi za medije pa je še dodal, da si želi, da bi v tem duhu reševali vse morebitne težave.

Izrazil je tudi zaskrbljenost nad odločitvijo o ukinitvi možnosti študija slovenistike na magistrski ravni na celovški univerzi in se zavzel, da se čim prej najde rešitev, da bi bil ta študij znova omogočen. Kaiser pa je pri tem pojasnil, da je to zgolj posledica premajhnega števila vpisanih študentov in dodal, da je bilo v ta namen vzpostavljeno sodelovanje med univerzami na Koroškem, v Gradcu in Ljubljani.

Slovenski predsednik in koroški deželni glavar sta se pogovarjala tudi o aktualnem predlogu reforme dvojezičnega sodstva, kot je predlagano od avstrijskega pravosodnega ministrstva. Predlog je usklajen tudi z Društvom slovenskih koroških pravnikov in osrednjimi organizacijami koroških Slovencev.

V tem smislu si Pahor želi, da Koroška ne bi ovirala sprejetja te reforme in s tem izpolnitve pravic slovenske manjšine, so še sporočili iz predsednikovega urada.

Pahor in Kaiser sta si nato skupaj ogledala Peršmanov muzej, postavljen v spomin 11 koroškim Slovencem, ki so jih pripadniki nacistične paravojaške organizacije SS in policijskega regimenta ustrelili aprila 1945. Peršmanova domačija je bila med vojno pomembno oporišče partizanskega gibanja, Pahor pa je tam tudi položil venec.