Na izredni seji DZ-ja so poslanci in poslanke obravnavali predlog rebalansa proračuna RS za leto 2011. V predlogu vlada ob pričakovanem zmanjšanju prihodkov za 365 milijonov evrov predlaga znižanje porabe v podobni višini.

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da je Slovenija po dramatičnih dogodkih leta 2009, ko smo doživeli padec, leta 2010 počasi, a zanesljivo iz krize izšla, kar pripisuje tudi dejstvu, da se je slovenska politika zavestno odločila, da obdrži socialno povezanost. "Delali smo tako, da ne bi zapadli v dolžniško krizo," je dejal Pahor, ki dodaja, da še vedno "kontroliramo brezposelnost".

Pahor poslancem: Prosim, da rebalans sprejmete
Premier je še dejal, da danes ne bi ravnal drugače, kot je ravnal v preteklosti. Edino, kar bi spremenil, bi bila obveza socialnim partnerjem. Morajo pa socialni partnerji brezpogojno sprejeti ukrepe, ki so potrebni za konkurenčnost.

Kritično se je Pahor opredelil do zavrnjene pokojninske reforme, preprečevanje sive ekonomije ... Po njegovih besedah je prišlo do upora, ki se je končal na referendumu in smo tako ostali brez sprememb.

"Danes smo v drugačnih razmerah, poleg politično nemirnega okolja imamo tudi v mednarodnih finančnih krogih nemirno okolje, tudi EU ima svoje probleme," je dejal Pahor. Kot je dejal, pa je naloga slovenske vlade, da pozorno spremlja, kaj se dogaja v evroobmočju in v evropskem prostoru in gospodarstvih, s katerimi smo najbolj povezani. "Za Slovenijo je izjemnega pomena, da ostane znotraj evroobmočja," dodaja.

Ob koncu je poslanske kolege in kolegice naprosil, naj rebalans proračuna potrdijo, saj še nič ni bistveno zamujenega in se da še marsikaj sprejeti in potrditi. "Prosim, da razumete razmere doma in v tujini in podprete rebalans in omogočite državi, da vodi fiskalno politiko, ne glede na to, ali podpirate vlado ali ne," je sklenil premier.

Križanič upa na obvladanje krize
Finančni minister Franci Križanič je poudaril, da rebalans sprejemajo "v razmerah zaostrene krize trga državnih obveznic, ki je postala še zlasti pereča v evroobmočju, kjer nismo dovolj hitro in dovolj učinkovito vzpostavili kreditorja na zadnji ravni". Upa, da bo v prihodnjih mesecih to storjeno, da se bo kriza obvladala in da ne bo vodila v nadaljnji zaplet oziroma upad gospodarske dejavnosti.

"Največja sprememba oziroma največ dodatnih sredstev je treba zagotoviti za nadomestila za brezposelne, približno sto milijonov evrov. Razlog je precej v večjem številu opravičencev od načrtovanega in tudi v višji povprečni višini tega nadomestila. Prav tako je bilo treba zagotoviti približno 50 milijonov evrov dodatne obveznosti do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi večjega števila novih upokojencev, približno en odstotek več, kot je bilo prvotno načrtovano. Tudi v letu 2011 s tem rebalansom proračuna največ namenjamo za politiko socialne varnosti, to je kar 2,5 milijarde evrov in v primerjavi z letom 2008 je to 22,4 odstotka več sredstev."

Na to je povedal, da je Slovenija do padca pokojninske reforme na referendumu delovala kot stabilna srednjeevropska država, ki se vključuje z drugimi v pomoč državam gospodarske periferije Evrope.

Janša: V SDS-u o rebalansu ne bomo glasovali
V predstavitvi stališča stranke SDS je Janez Janša izrazil priznanje, da razmere v mandatu zdajšnje vlade niso bile enostavne, ampak zahtevne. "Sedanja vlada ni kriva za ekonomsko krizo v svetu, zato tudi ni fer pričakovati rezultatov, ki so bili v preteklosti," je dejal. In dodal: "Upravičeno pa je pričakovati, da dosega rezultate, ki so dobri na evropskem nivoju." Kot je pojasnil, se je Slovenija od osamosvojitve razvijala hitreje od Evrope, od mandata "te vlade pa padamo". Dolg države se je po njegovih besedah v treh letih podvojil, trend je najhitrejši v Evropi, kar je tudi ocena mednarodnih institucij.

Prvak SDS-a je prepričan, da so za "nami tri izgubljena leta, kar se razgalja tudi v številkah rebalansa, smer v rebalansu pa je enaka smeri, ki nas je pripravljala v sedanje stanje". Janša dodaja, da sta "pred nami dve slabi možnosti: če se rebalans zavrne, stanje ostane tako, kot je zdaj. Če bo rebalans potrjen, bo slabo stanje malo premešano, ostane pa isto".

Zato v stranki SDS o rebalansu ne bodo glasovali. Je pa Janša dejal, da je predlagan rebalans "priložnost za razpravo, kje dejansko smo".

Rebalans brez podpore v SLS-u in SNS-u
SLS po besedah Radovana Žerjava ne bo podprl predloga rebalansa "iz vsebinskih razlogov in ker smo prepričani, da je takšna fiskalna politika povsem zgrešena". Rebalans je po Žerjavovem mnenju dokaz, da je "vlada v agoniji". Pojasnil je, da je predsednik vlade govoril o varčevanju, iz iste vlade pa prihajajo pozivi o "trošenju".

Žerjav je zatrdil, da "varčevanja v tem rebalansu ni", saj se povečuje denar za zunanje zadeve, šolstvo in šport ter socialo, znižuje pa se denar, namenjen lokalni samoupravi, prometu in, kar Žerjava najbolj skrbi, gospodarstvu.

Rebalansa ne bodo podprli tudi v SNS-u, kjer menijo, da bi moral biti usmerjen k razvoju gospodarstva, "nikakor pa ne da slabi z nepremišljenimi odločitvami že tako oslabljeno gospodarstvo in ustavlja razvojno že zastavljene projekte in cilje v državi", je pojasnil Silven Majhenič.

Podpora v SD-ju, Zaresu, LDS-u ...
Kot je dejal Dušan Kumer, bodo v stranki SD rebalans podprli, saj so prepričani, da sprejetje daje možnost za postopno okrevanje. "Sprejetje rebalansa je edini ukrep, ki lahko ohrani zaupanje v ekonomsko politiko in edini takojšen ukrep, ki lahko ohrani zaupanje na mednarodnih finančnih trgih," je dejal. Vodja poslanske skupine je sicer prepričan, da rebalans ni pomemben samo za to vlado, ampak tudi za vse druge, zato je pozval poslance, da ne gledajo skozi očala všečnosti predčasnih volitev.

"Rebalans bomo podprli, vendar pri tem ne skačemo od veselja in bomo to storili s stisnjenimi zobmi," je v imenu poslanske skupine Zares povedal Alojz Potočnik in poudaril, da v poslanski skupini menijo, da druge alternative predlaganemu rebalansu skoraj ni. Po Potočnikovih besedah je slabo, da predlagani rebalans krči denar namenjen naložbam, ki se tako ustavljajo.

V Zaresu so prepričani, da bo ključno pri pripravi proračuna za leti 2012 in 2013, kako povečati prilive v proračun, kako povečati gospodarsko rast in zmanjšati zadolževanje.

"Rebalans je usmerjen k varčevanju in mi ga razumemo kot nujen istrument, ki uravnoteža izdatke in prihodke," je dejal Borut Sajovic (LDS). Gospodarska rast po njegovem mnenju ni visoka, kar posledično vpliva na proračun in brez rezov zato ne gre. "Vlada se je odločila pametno, potrebno in preudarno," je prepričan.

"Zadostno podporo" bodo po besedah Vilija Rezmana zagotovili v poslanski skupini nepovezanih poslancev, čeprav so z njim nezadovoljni.

Podpirata pa ga oba poslanca narodnih skupnosti.

DeSUS ostaja neznanka
"Vlada bo morala resnično na plano potegniti izjemno dobre argumente, da nas bo prepričala, da tak predlog, kot je pred nami, tudi podpremo," je poudaril Anton Urh, ki je povedal da, vlada pri pripravi rebalansa ni upoštevala oz. uslišala pogojev, ki jih je DeSUS postavljal glede pokojnin. Kot je pojasnil, je škodljivo prestavljanje sredstev iz ene postavke na drugo, saj to ne prinaša rezultatov za razvoj države. Pozitivno pa je ocenil, da se država ne bi dodatno zadolževala. "Rebalans mora biti državotvoren, premalo je narejenega na prihodkovnem področju," je dejal Urh in dodal, da bi vlada morala narediti več, kot je naredila.

Proračun ...
V proračun se bo letos po novih izračunih steklo 7,96 milijarde evrov, odhodki pa bodo znašali 9,65 milijarde evrov. S tem bo proračunski primanjkljaj ostal v načrtovani višini 1,69 milijarde evrov.

Znižuje se poraba praktično vseh proračunskih uporabnikov, povečuje pa predvsem za ukrepe na trgu dela ter spodbujanje konkurenčnosti in krepitev podjetništva. Najbolj se krčijo sredstva za investicije in materialni stroški.

Državni zbor torej odloča, ali se država že tretje leto zapored, zaradi proračunskega primanjkljaja zadolži, letos za 1,7 milijarde evrov ali 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Povečevanje števila zaposlenih v javnem sektorju prepovedano
Plače javnega sektorja ostajajo v dogovorjenih okvirih, socialni izdatki prav tako. Zgolj z intervencijskim zakonom bo administrativno prepovedano povečevanje števila zaposlenih v javnem sektorju do konca prihodnjega leta. In občinam bodo polovico predvidenih investicijskih transferjev izplačali prihodnje leto.

Hkrati z rebalansom bo DZ obravnaval tudi novelo zakona o intervencijskih ukrepih, s katero želi vlada obdržati število javnih uslužbencev na ravni s konca leta 2010 in predlog o dopolnitvi odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011.