Odlok o razpisu volitev bo objavljen v Uradnem listu RS še danes. Foto: BoBo
Odlok o razpisu volitev bo objavljen v Uradnem listu RS še danes. Foto: BoBo

Pahor je pojasnil, da je pri izbiri datuma volitev zavezan zakonu in ustavi. "V skladu s tem je prvi možni datum za izvedbo letošnjih volitev, 24. aprila, zadnji pa bi bil 5. junija. Po presoji vseh okoliščin in po ločenih posvetih s poslanskimi skupinami sem se odločil izbrati prvi možni datum," je dejal in dodal, da so se vse poslanske skupine, razen ene, s tem strinjale.

Prepričan je, da taka izbira najprimernejša: "Med drugim to omogoča oblikovanje vlade še pred počitnicami."

14. februarja bodo tako začeli teči roki za volilna opravila. Tedaj bodo volivci s podpisi podpore že imeli priložnost izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, jih morajo vložiti do 24. marca, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja.

Državna volilna komisija bo rokovnik opravil za izvedbo parlamentarnih volitev sprejela na četrtkovi seji. Danes pa je odločila, kako lahko okrajne volilne komisije določajo volišča za predčasno glasovanje: kot določa zakon, na območju okrajne volilne komisije, izjemoma pa zunaj območja, ali dve volišči na območju okraja, je pojasnil direktor DVK-ja Dušan Vučko.

Mandatarja oz. mandatarko bo izbral na podlagi podpisov 46 poslancev

Tokrat bo mandat za sestavo vlade še zadnjič podelil Borut Pahor. Pred štirimi leti je tega najprej podelil relativnemu zmagovalcu volitev, tokrat pa napoveduje drugačen postopek. "Mandat za sestavo vlade bom po posvetih z vodji poslanskih skupine podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival absolutno podporo, 46 glasov. Vodje poslanskih skupin bom prosil, naj mi to podporo izkažejo s podpisi poslancev." Kot je dejal, se zaveda, da to ni običajno, a je, kot je opozoril, podobno ravnal tudi februarja leta 2020.

Če po posvetih ne bo nedvoumne podpore kandidatu za mandatarja, bo priložnost za izvolitev zaupal predsedniku ali predsednici stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev, je še pojasnil predsednik države.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

O prestavitvi volitev zaradi covida-19 ne razmišlja

Pahor je opozoril, da je letos ob političnem dogajanju izjemoma velikega pomena tudi presoja zdravstvenih razmer. Kot je razložil, v državi ta čas ni razglašena epidemija, ukrepi se ne zaostrujejo, se rahljajo, volitve so bile v času epidemije izvedene v številnih evropskih državah, nazadnje predčasne na Portugalskem, tudi pri nas lani uspešno izveden referendum. O morebitni prestavitvi volitev tako ne razmišlja, je zatrdil.

Odzivi parlamentarnih strank

V koalicijskih strankah SDS, NSi in Konkretno ob uradnem razpisu državnozborskih volitev zatrjujejo, da so na volitve pripravljeni. V SDS in Konkretno pa ob tem izpostavljajo tudi željo, da bi bila volilna kampanja predvsem vsebinska in se ne bi vrtela zgolj okoli ideoloških vprašanj, poroča STA.

"Pričakujem pa, da bodo te volitve izvedene tako, da bomo imeli vsi možnost oddati svoj glas in da ne bo glede tega nobene sence dvoma."

Pozval k visoki ravni kulture dialoga med kampanjo: "Tako, kot bo nekdo zmagal, tako bo vladal"

Ob začetku predvolilne kampanje je še opozoril, da je predvolilni čas namenjen ljudem, ki se lahko na ta način odločijo, koga želijo na oblasti, in opomnil, da je "povsem razumljivo, da se v predvolilnem času poudarjajo razlike med tekmeci", vendar naj te služijo temu, "da se ugotovi, kdo in kako jih je sposoben upoštevati in premostiti v skupno dobro". "Pozivam vse, da imajo to poslanstvo skrbi za skupno dobro nenehno pred očmi," je dejal.

Poleg tega je pozval k visoki ravni kulture dialoga in k vsebinskim razpravam na soočenjih, ne pa zgolj o tem, kdo bo sodeloval s kom oziroma proti komu. "Tako, kot bo nekdo zmagal, tako bo vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti," je poudaril in dodal, da se mu zdi "pomembno, da se ljudje lahko odločimo, komu naj zaupamo mandat, tudi na osnovi načrtov za prihodnost"." To, se mi zdi, zdaj pogrešamo," je poudaril in dodal, da je predvolilni čas v tem smislu "tudi zelo dragocen čas za razpravo o vizijah in stvarnih načrtih za prihodnost".

Odziv opozicije

V opozicijskih strankah poudarjajo, da so na volitve pripravljeni, pričakujejo tudi dobre volilne rezultate. Prvak SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je za STA dejal, da pričakuje zanimivo kampanjo, v kateri bo prišlo na plano več stvari. Prvi mož DeSUS-a Ljubo Jasnič, pa je pojasnil, da v stranki verjamejo, da bodo volitve demokratične in poštene ter da glasovanje ob aktualnih epidemioloških razmerah omogočeno vsem polnoletnim državljanom.

Vodje strank KUL-a so ob tem poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sodelovanju jasno določa, kdo bo kandidat za mandatarja, zato ni dvomov o tem, kako razumeti rezultat.

Predsednik Pahor je namreč ob razpisu volitev med drugim dejal, da je pred volitvami treba nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

Tak primer je koalicija KUL, prvaki SD, LMŠ, SAB in Levice pa so poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Foto: BoBo
Foto: BoBo
Sorodna novica Ustanovljena je stranka Vesna, vodita jo Urša Zgojznik in Uroš Macerl

Ustanovni kongres stranke Vesna

Politično dogajanje je sicer že pred uradnim začetkom kampanje zelo živahno, na politični parket že vstopajo nove stranke. Danes je potekal ustanovni kongres stranka Vesna, ki jo vodita okoljevarstvenika Urša Zgojznik in Uroš Macerl.

Po dolgih letih spet redne volitve

Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino že dve leti prej. Zadnjih trikrat leta 2011, 2014 in 2018 so se volivci na volitve odpravili predčasno. Tokratne volitve so torej prve redne po letu 2008.

Nov parlament bomo izbirali 24. aprila, na njih več novih strank