Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 11 glasov
Ocenite to novico!
Premier Borut Pahor je po srečanju z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom dejal, da je uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe obveza Avstrije.
Obenem pa je pravica in dolžnost Slovenije, da spoštovanje pogodbe zahteva, je še dejal Pahor po pogovorih, ki so potekali na Brdu pri Kranju.
Pahor je poudaril še, da je vprašanje ADP-ja, ki ni avstrijska notranja zadeva, eno odprtih vprašanj med državama, uresničevanje pogodbe pa bi še izboljšalo sicer dobre odnose med njima. Kot je dodal, je Slovenija kot naslednica pogodbe dolžna skrbeti za svojo manjšino.
Na vprašanje, zakaj Slovenija ni odločnejša glede dvojezičnih krajevnih napisov, ali se boji, da bi Avstrija pritisnila na Slovenijo glede Hrvaške, je Pahor odvrnil, da Ljubljana teh vprašanj ne povezuje s Hrvaško.
Faymann: Vprašanje zahteva politično rešitev
Avstrijski kancler Faymann je na novinarski konferenci dejal še, da je za vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem treba najti politično rešitev. Po njegovih besedah je bistveno, da Korošci ne bodo imeli občutka, da jim je rešitev vsiljena, temveč da so v proces vključeni.
Glede ustavitve postopka proti zdajšnjemu koroškemu deželnemu glavarju in nekdanjemu deželnemu svetniku za promet Gerhardu Dörflerju zaradi suma zlorabe uradnega položaja v zvezi s prestavljanjem krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi leta 2006 pa je Faymann dejal, da državno tožilstvo v Avstriji odloča samostojno.
Avstrijski kancler je še napovedal, da bodo na Dunaju kljub težkim gospodarskim razmeram povečali sredstva za slovensko manjšino.
Pahor in Faymann sta v pogovorih precej pozornosti namenila gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Avstrijski kancler je poudaril, da so gospodarski odnosi med državama tudi v sicer težkih razmerah dobri in stabilni, jih je pa mogoče še izboljšati.
Türk: Dosledno upoštevati pogodbo
S Faymannom se je pogovarjal tudi predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril, da je težava dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem stvar uresničevanja avstrijske državne pogodbe in uresničevanja odločb avstrijskega državnega sodišča.
Sicer pa sta se sogovornika posvetila tudi drugim težavam naše manjšine v Avstriji. Türk se je tako med drugim zavzel za skupne projekte pri reševanju odprtih vprašanj, kot je, denimo, dvojezično šolstvo, kjer bi Slovenija in Avstrija lahko pomagali razviti šolski model na višji ravni pedagoške kakovosti.
Faymann zanetil upor doma
Faymannov obisk medtem že odmeva na avstrijski strani. Predsednik Ljudske stranke (ÖVP) na avstrijskem Koroškem Josef Martinz tako meni, da rešitve glede dvojezičnih tabel ni mogoče doseči brez Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ). Faymann je namreč omenil, da bi bilo ureditev mogoče podpreti tudi brez te stranke, ki nasprotuje vsakršni postavitvi novih napisov. Tudi BZÖ je že kritiziral Faymannovo pobudo, vodja poslanske skupine te stranke v koroškem deželnem zboru Kurt Scheuch pa meni, da bi bilo predhodno treba določiti številčnost slovenske manjšine.
Naprimer v Furlaniji kjer so Nemci poleg Slovencev tudi manjšina Italijani nimajo postavljenih nobenih dvo/tro jezičnih znakov.
Seveda pa ima veliko vlogo pri temu tudi dokaj agresivna asimilacija...
Nemci so povsod zelo agresivna manjšina. Na Koroškem so nemci prav gotovo v manjšini. Zakaj se ima 50% Slovencev za windišarje in nemce??? Pred približno 90 leti jih je bilo na koroškem še 74%.
Sicer sem pa zadnjič na Mangartu srečal eno prav prijazno gospodično, ki je ponosno v slovenščini povedala, da je Slovenka iz Celovca in da sta jo atej in mama naučila slovensko.
Torej Faymannova formulacija, da gre za politično vprašanje, deluje nekako tako, kot so desetletja delovali Haider & Co.
Aja pa Mislav uni hrvatje v kočevskem rogu ne štejejo buahahaha...
Pravi si indijanac,hrvati zive u sloveniji od prije 400 godina,i nisu samo ekonomski narod.Na kraju krajeva MORAT CE TE HRVATE PRIZNATI DO 2012 GODINE.pa se popeo na cicimak,uzalud ti trud sviracu.
Upravo brojim eure od odlicne turisticke sezone,koja se produzava u rujnu,pa nemam vremena za vase nacionalisticke ispade. Ostanite mi zivi i zdravi.
Torej, naslovne tem - menim, da vprašanje uveljavitve pravic Slovencev, ki so po Državni pogodbi Avstrije itaq minimalno priznane, ne pa tudi udejanjene, NI POLITIČNO VPRAŠANJE, saj je politično to bilo rešeno zdavnaj, s podpisom pogodbe. ODTLEJ GRE IZKLJUČNO ZA PRAVNO - UPRAVNO VPRAŠANJE!!!!!!!!
"...a osobito 20. stoljeća kada je izražena suradnja i dolazak Hrvata u Sloveniju"
Ti prevedem tole? Od leta 1945 dalje je v Slovenijo drla množica desettisočih Hrvatov, ki je tukaj našla zaposlitev in se na Slovenskem ustalila ter pridružila nekaj sto Hrvatom, ki so v Sloveniji živeli že od 16. stoletja naprej. Bo v redu? :)
Dr. Vera Kržišnik-Bukić s Instituta za narodna pitanja, gdje radi kao znanstvena savjetnica i vodi međunarodni multidisciplinarni projekt «Slovenci u prostorima nekadašnje Jugoslavije izvan Slovenije», istaknula je prigodom predavanja kako su Slovenci i Hrvati dva naroda koji nikada nisu ratovala, te kako Hrvati na području Slovenije žive od srednjega vijeka, te usku povezanost tijekom 16., 17., 18. , 19., a osobito 20. stoljeća kada je izražena suradnja i dolazak Hrvata u Sloveniju. Napomenula je kako je 1961. godine u Sloveniji zabilježen najveći broj Hrvata, oko 55.000, dok je 2001. godine taj broj znatno smanjen. Danas se računa da je pravi broj Hrvata u Sloveniji negdje oko 50.000, a položaj tih ljudi je nezadovoljavajući jer im je status apsolutno neriješen.
- Zbog nekih političkih prilika ne bi trebalo pogoršavati taj odnos. Treba riješiti status Hrvata u Sloveniji kao nacionalne manjine i krajnje je vrijeme da se taj status riješi, napomenula je dr. Kržišnik-Bukić, istaknuvši kako je došlo vrijeme da se riješi priznavanje statusa hrvatske nacionalne manjine u Sloveniji, recipročno statusu Slovenaca u Hrvatskoj.
Avtohtone manjšine hrvatov pa pri nas skoraj ni, če bi bila, bi jo že zdavnaj priznali, kot imamo priznane vse prave manjšine ki imajo tudi predstavnika v slovenskem parlamentu, pa tudi hrvaška bi že zahtevala, ampak če jo NI se je ne more PRIZNAT, đubre jedno škifasto.
Kolikor se spomnem, ste slovensko manjšino črtali iz ustave? Poleg tega Slovence v hrvaškem parlamentu zastopa Bosanec? :)
In pa ne, Hrvatje niso avtohtono ljudstvo v teh krajih. Kako bi le lahko bili, če pa nismo uspeli zadržati niti nobenega spornega ozemlja, kaj šele, da bi imeli kakšno ozemlje, na katerem bi bilo moč govoriti o avtohtoni manjšini. Še enkrat: prišleki niso avtohtona manjšina. Če bi bila, potem lahko enak zahtevek naslovite na Nemčijo. :)
Za manjšino se šteje tisto prebivalstvo ,ki živi skupaj v enem urbanem okolju( če boš razumel ) Hrvati so pa razkropljeni po vsej naši državi ,zato ne morejo biti manjšina .Enako je z ostalimi prebivalci iz nekdanje skupne države .Vsi imajo več pravic kot mi ,ki smo tu stoletja ,če ne pa se pritožujejo ,da so jim kršene človekove pravice itd. Dolžnosti je tudi treba izpolnjevati ,ne pa samo čakat ,da bo vam država takoj dala lepe službe in stanovanja po možnosti zastonj.
Slovenci smo bili priznani na hrvaškem, potlej nas je HDZ od-priznanil, nedavno so nas pa spet priznali, kar je tudi prav, saj smo mi tam za razliko od južnih emigrantov pri nas že dolgo časa
Hrvatje narodnostna manjšina v Sloveniji? Haha, to je tako, kot da bi bili Turki narodnostna manjšina v Nemčiji ali Senegalci v Franciji. Status narodnostne manjšine ima avtohtono prebivalstvo nekega območja (npr. Italijani in Madžari v Sloveniji), ne pa prišleki, ki so prišli s trebuhom za kruhom.
Pojasni mi, kako je mogoče, da Slovenci nismo priznani kot narodnostna manjšina na Hrvaškem, pa čeprav smo bili v krajih, ki so zdaj pod Hrvaško jurisdikcijo, vedno prisotni in nas je preko 100.000 na Hrvaškem? Poglej samo priimke ljudi v Istri, v Medmurju itd., pa ti bo vse jasno.
Hrvati u Sloveniji, punopravnoj članici EU, nemaju danas ni status nacionalne manjine premda je prva slovenska pjesnikinja, Fany Hausmann (r. oko 1818., u. 4. travnja 1853.), na čistom slovenskom ispjevala Hrvatov zvezdu, pjesmu u kojoj veliča Hrvate i bana Jelačića: "O blagor vam, Hrvati!/ Da Bog vas poživi/ in Jelačiča bana,/ ki slavo vam množi!".
Koliko je uopće Hrvata u Sloveniji, ne zna nitko, a dobri poznavatelji prilika govore o brojci koja doseže 80.000. Međutim: "U Sloveniji, prema popisu iz 2002. živi 35.642 Hrvata. Neobična je i čudna činjenica da se prigodom istog popisa 54.079 osoba izjasnilo kako im je hrvatski materinski jezik. Zanimljivo je i to da se tada 48.588 osoba nije htjelo očitovati o svojoj nacionalnoj pripadnosti, te da u Sloveniji živi još 126.325 osoba čija je nacionalna pripadnost prigodom tog popisa ostala nepoznata. Usputno spominjem da su se tada 8.062 osobe očitovale kao Bosanci" (Marko Prpa, delegat za hrvatsku pastvu u Sloveniji, v. Budućnost hrvatskih katoličkih misija u Europi str. 47).
Če bodo pa nove table že postavili, pa jih bodo prenapeteži takoj porušili ...