Svetovni barometer korupcije 2010 je letos zajel več kot 91.000 anketirancev iz 86 držav. Prvič je v raziskavo letos vključena tudi Slovenija. Raziskava se osredotoča predvsem na stališča do javnih institucij, o tem, kateri instituciji v boju proti podkupovanju ljudje najbolj zaupajo, in na manjša podkupovanja.

"V Sloveniji ljudje po različnih raziskavah najvišji delež verjetnosti korupcije pripisujejo odvetnikom in notarjem, zdravnikom, inšpektorjem, poslancem, sodnikom, sodnim uslužbencem, policistom, uradnikom na ministrstvih in carinikom. Na splošno opažamo, da je zaznava korupcije pri domala vseh institucijah večja," so v sporočilu za javnost komentirali rezultate barometra v društvi Integriteta.

V Sloveniji zelo malo ljudi zaupa vladi ali politikom
Kot kaže raziskava, v Sloveniji zelo malo ljudi zaupa vladi ali politikom. Osem od desetih ljudi namreč pravi, da so politične stranke podkupljive ali zelo podkupljive. Javno upravo in parlament pa jemljejo kot najbolj skorumpirani ustanovi. Polovica vprašanih tudi meni, da je ukrepanje njihovih vlad na področju preprečevanja korupcije neučinkovito.

V društvu so še zapisali, da je v Sloveniji opaziti povečano izostritev stališč v zvezi s pojavi in razširjenostjo korupcije. Javnost je v času krize in vsesplošnega medijskega poročanja o dogodkih, ki kažejo na sum korupcije, po njihovih besedah postala bolj občutljiva in kritična, mediji pa so pri tem pomemben dejavnik, ki najbolj vpliva na oblikovanje stališč in mnenj.

"Poudariti velja tudi dejstvo, da javnost kljub vtisom o političnem značaju pregona korupcije, javnost želi in pričakuje aktivnejše spopadanje s korupcijo, večjo učinkovitost in boljšo organiziranost pri pregonu le-te. Boljša zaščita prijaviteljev korupcije in večji dostop do informacij sta zato ključnega pomena za preprečevanje korupcije. Vključevanje javnosti v boju proti korupciji bo prisililo ljudi na oblasti, da sprejmejo določene ukrepe, ljudem pa dalo še več poguma, da spregovorijo in se zavzamejo za boljši in bolj transparenten svet," zatrjujejo.

"Delovanja pravne države bolj problematično, kot kažejo kazalniki"
V Sloveniji je stanje na področju delovanja pravne države in integritete javnega delovanja bolj problematično, kot kažejo mednarodni kazalniki, pa je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji opozorilo vodstvo komisije za preprečevanje korupcije. Dnevna količina novih zadev in prijav na komisijo za preprečevanje korupcije kaže na resne težave na področju okoljske problematike, socialnih pravic, gradbeništva, lokalne samouprave, opozarja vodstvo komisije.
Na mednarodni lestvici Transparency International se Slovenija giblje v sredini, v okviru razvitih evropskih držav, a lestvica zaradi metodologije, na podlagi katere je narejena, ne more kazati resničnega stanja v Sloveniji, saj ne vključuje težav, ki so na dan privreli v zadnjem obdobju zaradi posledic finančne in gospodarske krize.

Po mnenju vodstva komisije lahko govorimo o vprašanju političnih prioritet in jasnega konsenza o nujnosti krepitve institucij pravne države. Slovenija je namreč po njihovem mnenju na pomembnem presečišču, ki zahteva odločnejše in doslednejše, a še vedno pravno korektno omejevanje korupcije na vseh področjih.

"Letošnje leto prineslo tudi pozitivne učinke - nov zakon, NPU ..."
V komisiji priznavajo, da je letošnje leto prineslo tudi pozitivne učinke, saj je bilo izpeljanih nekaj sistemskih projektov, ki bodo, če jim ne bo pošla sapa, dolgoročno pomembno krepili imunsko moč države pri omejevanju korupcije na preventivnem in represivnem področju.

Kot primer navajajo sprejetje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega je komisija dobila večja pooblastila, pa tudi premik na področju odkrivanja in pregona korupcije na sistemski in operativni ravni.

Pri tem imajo v mislih ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, uzakonitev specializiranih sodnih senatov za najzahtevnejše sodne postopke in nekatere spremembe kazenske procesne zakonodaje. V komisiji niso pozabili niti na očitno povečanost delovanje policije in tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala, a ne pozabljajo omeniti, da je vprašanje časa, kakšen bo njihov epilog na sodišču.

Na koncu v komisiji poudarjajo, da sami, brez sodelovanja drugih institucij pravne države, ne morejo storiti prav veliko, nič več kot v preteklosti. Med prednostne naloge za prihodnje leto si je komisija postavila hitro, objektivno in dosledno odzivnost na zaznane primere sistemske korupcije in sume neetičnega ravnanja najvišjih nosilcev javnih funkcij. Pospešeno bodo razvijali svoje analitično-informacijske sposobnosti, ki bodo omogočile večjo dejavnost na področju identifikacije sistemskih tveganj za korupcije.

Komisija bo v prihodnjih mesecih predlagala tudi nabor sistemsko-zakonodajnih ukrepov za dvig učinkovitosti delovanja pravne države na področju omejevanja korupcije, poleg tega pa bo postavila tudi okvirje svojega delovanja na področju preventive, saj področje zaradi omejenih kadrovskih in finančnih sredstev ni prav zaživelo.