Po rubežu bo dolžniku lahko po novem ostala najmanj neto minimalna plača. Foto: BoBo
Po rubežu bo dolžniku lahko po novem ostala najmanj neto minimalna plača. Foto: BoBo
France Arhar
Arhar se boji, da bodo banke morale po novem nekaj delati zastonj. Foto: BoBo

Predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča izpolnjuje zavezo vlade iz socialnega sporazuma 2015-2016, po kateri najmanjši znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače. V noveli je predlagano tudi zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi t. i. navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače.

Ključne spremembe pa se nanašajo na omejitev stroškov rubežnikov v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Z novelo želijo to prakso bankam prepovedati, je pojasnil Klemenčič.

Združenje bank Slovenije se s predlaganimi spremembami ne strinja, saj bodo, je dejal predsednik združenja France Arhar, banke očitno morale na ukaz delati zastonj. Klemenčič je te očitke zavrnil, saj lahko banke znesek še vedno zahtevajo, vendar pa se bodo morale postaviti v vrsto z drugimi upniki.

Podporo so člani odbora izrazili tudi novelama kazenskega zakonika in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Spremembe kazenskega zakonika po Klemenčičevih besedah namenjajo dodatno pozornost ranljivim skupinam. Med drugim inkriminira zalezovanje in kriminalizira uporabnike storitev žrtev trgovine z ljudmi ter določa novo kaznivo dejanje pri prisilnih porokah ali prisilnih zunajzakonskih skupnostih. Predlog poskuša tudi odpraviti izogibanje prestajanju zaporne kazni.