Generalna državna tožilka je po obisku rudnika v Hudi jami pri Laškem povedala, da se je prišla poklonit žrtvam: "To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takih zločinov, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh mogoče odkriti storilce oz. ali so sploh še živi."

Pojasnila je, da je žrtev veliko in da od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po mnenju Brezigarjeve je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej.

Policisti iščejo morebitne priče
Sicer pa policisti in kriminalisti pozivajo morebitne priče dogodkov in zbirajo kakršne koli informacije v zvezi z dogodki. Kot so sporočili s PU Celje, se je po torkovi objavi informacije o odkritju večjega števila posmrtnih ostankov policiji že oglasilo nekaj ljudi, ki bi radi posredovali za preiskavo uporabne informacije.

Za nadaljnjo preiskavo je dobrodošel vsak podatek, so še sporočili s celjske policijske uprave.

Domnevajo, da so umrli zaradi zastrupitve s plinom
Preiskovalci po besedah vodje sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, Marka Štrovsa, domnevajo, da gre za posmrtne ostanke tistih ljudi, za katere ni bilo prostora v rudniških jaških. Na posmrtnih ostankih po prvih ugotovitvah ni vidnih strelnih ran, zato domnevajo, da so bili usmrčeni s plinom.

Valičeva: Ena najhujših oblik nasilja
Neizpodbitno je, da gre pri Hudi jami za eno najhujših oblik nasilja povojne komunistične oblasti, je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič.

Pojasnila je, da je za zdaj še prezgodaj za konkreten vsebinski komentar najdbe posmrtnih ostankov. Dozdajšnji podatki po njenih besedah temeljijo na ustnih virih, "ki se razlikujejo v tem, da ni jasno, ali so bili pobiti Slovenci ali Hrvati". Znano pa je, da je zunajsodne povojne poboje po koncu druge svetovne vojne izvajala politična policija Ozna, poudarja Valičeva. "Dokumentov o tem ni oz. so uničeni oz. so mogoče kje skriti, mogoče v kakšnem beograjskem arhivu."

"Človeški ostanki neizpodbiten dokaz zločina"
"Čeprav pisnih dokazov ni, so ravno ti odkriti posmrtni človeški ostanki neizpodbitni materialni dokaz zločina in s tem kršitve temeljnih človekovih pravic," trdi vodja študijskega centra, ki meni, da se s takimi odkritji, kot je Huda jama, le še potrjuje množičnost povojnega nasilja.

Leljak ovadil devet častnikov in fukncionarjev
Roman Leljak, ki zaradi goljufije prestaja zaporno kazen na Dobu, pa je po poročanju TV Slovenija danes vložil kazensko ovadbo zoper devet partizanskih častnikov in partijskih funkcionarjev, ki naj bi bili odgovorni tudi za poboje v Hudi jami. Leljak, ki je dogodke opisal tudi v svoji knjigi, zatrjuje, da v rudniku leži 750 ljudi. Marko Štrovs sicer pravi, da Leljakova zgodba ne drži.

Kot je znano, so v rovu Barbara v torek odkrili večje število posmrtnih ostankov - po trenutnih ocenah naj bi bilo žrtev več sto. Dela so v rovu začeli že avgusta lani, saj je bila omenjena lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

M. N./A. K. K./T. K.